Zakonodaja EU o piškotkih
V skladu z Direktivo EU 2009/136/ES obveščamo uporabnike, ki želijo obiskati to spletišče, da je za dostop do sistema potreben piškotek. Če tega ne želite, ne dostopajte do spletišča. Piškotek bo shranil jezikovno nastavitev, ki ste jo izbrali, sicer pa ne bo shranil nobenih osebnih podatkov. Po letu dni bo potekel.

Predstavitev

 
Sodelovanje med vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) Evropske unije in Evropskim računskim sodiščem (ERS) v glavnem poteka v okviru strukture kontaktnega odbora. To strukturo sestavljajo sam kontaktni odbor, v katerem so vodje VRI EU in ERS, uradniki za zvezo, ki zagotavljajo aktivno mrežo strokovnih stikov po Evropi, ter delovne skupine, mreže in projektne skupine, ki obravnavajo posamezne revizijske teme.
 

Ozaje

Vodje VRI EU (takratne EGS) so se prvič sestali leta 1960. Od takrat vodje VRI sodelujejo v kontaktnem odboru, ki deluje kot forum, kjer razpravljajo o zadevah skupnega interesa. Z uvedbo lastnih sredstev za financiranje proračuna EU v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja in s poznejšo razširitvijo vloge Evropskega parlamenta v proračunskih zadevah je postajala potreba po neodvisnem zunanjem revizijskem organu EU vse opaznejša. Kontaktni odbor je bistveno pripomogel k ustanovitvi Evropskega računskega sodišča in določitvi njegovih pooblastil v Bruseljski pogodbi leta 1975, kar je privedlo do ustanovitve  ERS leta 1977. Kontaktni odbor je ERS leta 1978 povabil k sodelovanju, s čimer je ERS postalo njegov deseti član.
 
Hkrati z razvojem evropskega povezovanja po Rimski pogodbi se je razvijala tudi vloga kontaktnega odbora. Z leti je sodelovanje med VRI držav članic EU in ERS postajalo vse bolj organizirano in institucionalizirano. To se odraža tudi v evropskih pogodbah, v katerih je sklicevanje na to sodelovanje čedalje bolj izrecno.
 
V prvotni pogodbi ES je bilo določeno, da ERS opravlja revizije v „povezavi“ z VRI držav članic[1], v Amsterdamski pogodbi pa je bilo pozneje dodano, da „Računsko sodišče in revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svoje neodvisnost“. Nato je Pogodba iz Nice v izjavi 18 sklepne listine ERS pozvala, naj z VRI držav članic ustanovi kontaktni odbor (ki je dejansko že obstajal)[2].
 
Sodelovanje med VRI držav članic EU in ERS pa ni zgolj pravna obveznost, ampak praktična potreba, ki jo narekuje dejstvo, da so Skupnost in nacionalne uprave čedalje tesneje povezane. Ker se je upravljanje proračuna EU v veliki meri preneslo na uprave držav članic in držav upravičenk, se je tudi težišče revizij sredstev EU premaknilo na te države. Posledično je Pogodba dala zakonsko podlago za sodelovanje med ERS in nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami ali drugimi pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi. V praksi nacionalne vrhovne revizijske institucije revizorjem ERS nudijo lokalno praktično in logistično podporo ter posebno poznavanje revidiranega področja.

Sodelovanje z VRI držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk

Kontaktni odbor spodbuja in olajšuje sodelovanje med državami kandidatkami in potencialnimi državami kandidatkami in VRI držav članic EU preko različnih pobud, večinoma v okviru mreže VRI držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk in ERS. Vodje teh VRI na sestankih kontaktnega odbora sodelujejo kot opazovalci, skupna delovna skupina za revizijske dejavnosti, naslednica nekdanje delovne skupine kontaktnega odbora za države kandidatke, pa spodbuja praktično, dejavno sodelovanje manjšega obsega.

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Predstavniki evropske krovne organizacije za vrhovne revizijske institucije EUROSAI in svetovne organizacije INTOSAI se udeležujejo sestankov kontaktnega odbora, kjer lahko poročajo o svojih razvojnih in prihodnjih načrtih. Sodelovanje z EUROSAI vključuje tudi skupna usposabljanja ter udeležbo članic EUROSAI pri večstranskih dejavnostih, ki se izvajajo v okviru kontaktnega odbora. Posamezne VRI iz kontaktnega odbora sodelujejo tudi pri dejavnostih, ki jih organizirata EUROSAI in INTOSAI.


[1]      Člen 188c.3 Pogodbe ES določa: „V državah članicah se revizija opravi v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi ali – če ti nimajo potrebne pristojnosti – s pristojnimi nacionalnimi službami.“ Po Amsterdamski pogodbi je to člen 248.3.
[2]      V izjavi 18 je navedeno: „Konferenca poziva Računsko sodišče in nacionalne revizijske organe, naj izboljšajo okvir in pogoje za medsebojno sodelovanje, pri tem pa ohranijo svojo avtonomijo. V ta namen lahko predsednik Računskega sodišča ustanovi kontaktni odbor s predsedniki nacionalnih revizijskih organov.“
 
To spletno stran upravlja Evropsko računsko sodišče.