​Uvod

Pandemija COVID-19 je ena najhujših svetovnih zdravstvenih kriz do zdaj, njen učinek na družbo, gospodarstva in posameznike povsod po svetu pa je še vedno močan. Kriza, ki je bila na začetku zdravstvena, se je zaradi prizadevanj za zajezitev širjenja virusa in reševanje življenj hitro spremenila v socialno-ekonomsko krizo, kar je bilo mogoče občutiti na skoraj vseh področjih javnega in zasebnega življenja.

Učinek in odziv

Pandemija je imela znaten in zelo negativen učinek na EU kot celoto in njene posamezne države članice. Vendar se je razvijala asimetrično, njen časovni okvir pa se je po EU zelo razlikoval. COVID-19 ogroža življenja državljanov EU in med drugim povečuje breme za sisteme javnega zdravstva držav članic, poleg tega pa je privedel do nenadnega padca gospodarske rasti.

EU ima na večini področij, ki jih je pandemija močno prizadela, le omejene pristojnosti za ukrepanje. To je deloma zato, ker je javno zdravje predvsem v pristojnosti držav članic, in deloma zato, ker države članice pred tem niso bile dovolj pripravljene oblikovati skupni odziv na krizo ali ker med njimi zanj ni bilo zadostnega soglasja. Ker ni bilo usklajenega pristopa, so vlade pri uvajanju preventivnih in zajezitvenih ukrepov, nabavi opreme ali pripravi svežnjev za okrevanje in shem za ohranjanje delovnih mest za blaženje socialno-ekonomskih posledic pogosto delovale samostojno.

Kljub temu se zdi, da so EU in države članice po težavnem začetku izboljšale prizadevanja za sodelovanje, katerih namen je ublažitev socialno-ekonomskih učinkov krize. Z instrumentom za okrevanje Next Generation EU so pokazale veliko solidarnosti, hkrati pa za reševanje dolgoročnih izzivov pandemije uporabile povsem nov pristop. Ni dvoma o tem, da bo imel COVID-19 dolgotrajne posledice za naš način življenja in dela, vključno s tem, da bo treba okrepiti in izboljšati sodelovanje, saj virusi ne poznajo nacionalnih meja.

Odziv vrhovnih revizijskih institucij EU

Kriza je poleg številnih drugih učinkov precej vplivala tudi na delo vrhovnih revizijskih institucij (VRI) po vsem svetu, pri čemer VRI, ki so članice Kontaktnega odbora, niso bile nobena izjema. Na razvijajočo se krizo so se odzvale hitro in se odločile, da bodo za oceno in revizijo odziva na COVID-19 – takoj in v naslednjih letih – namenile znatne vire. V letih 2020 in 2021 so objavile več kot 150 poročil, več kot 200 drugih revizijskih dejavnosti pa se še vedno izvaja ali so načrtovane in naj bi bile zaključene leta 2022 ali 2023.

 

Kontaktni odbor je julija 2021 objavil Kompendij revizijskih poročil – Odziv na COVID-19. Vsebuje opis učinkov pandemije in pregled različnih ukrepov, sprejetih v odziv nanjo, kot tudi povzetke 17 s tem povezanih poročil, ki so jih leta 2020 objavile vrhovne revizijske institucije Belgije, Cipra, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Portugalske, Romunije, Slovaške in Švedske ter Evropsko računsko sodišče.

Dodatne informacije

Dodatne, redno posodobljene informacije so na voljo na naslednjih spletiščih: