Revizije, ki jih izvaja Sodišče
Kako se izvaja revizijsko delo?
Glavne faze revizijskega postopka so:
• načrtovanje: določitev večletnih in letnih revizijskih prioritet na podlagi analize tveganja in politike ter temu ustrezna izbira revizijskih nalog,
• načrtovanje revizije: določitev podrobnih revizijskih faz za zagotovitev učinkovitosti in uspešnosti procesa, določitev specifičnega obsega revizije in revizijskega pristopa, virov za načrtovanje in mejnikov,
• revizijsko delo na terenu: pridobivanje neposrednih revizijskih dokazov na kraju samem od institucij, agencij in decentraliziranih organov EU ter nacionalnih in regionalnih uprav v državah članicah in od drugih prejemnikov sredstev EU. Revizije se izvajajo z uporabo različnih metod, kot so pregledi dokumentacije in poročil, tehnike neposrednega postavljanja vprašanj, kot so razgovori, strokovne skupine in ankete, ter analitični postopki, kot so analiza na podlagi več meril in primerjalna analiza. Revidirani organi morajo revizorjem Sodišča poslati vsak dokument ali informacije, ki so po mnenju revizorjev potrebni za namen revizije,
• razčiščevanje z revidirancem: preverjanje dejstev z revidiranim organom in potrjevanje veljavnosti ugotovitev. Dejstva in ugotovitve se razčistijo v več stopnjah, po potrebi tudi z revidiranimi organi v državah članicah, tretjih državah ali mednarodnih organizacijah,
• poročanje: navajanje revizijskih ugotovitev, zaključkov in priporočil v poročilu skupaj z odgovorom revidiranca. Vsa poročila Sodišča se objavijo,
• delo v zvezi s spremljanjem izvajanja priporočil: ocenjevanje tega, koliko je/so revidiranec/-ci obravnaval/-i priporočila Sodišča, običajno v treh letih po zaključku revizije.
Kako dolgo traja revizija Sodišča?
V skladu s ciljnim časovnim okvirom, o katerem se je Sodišče dogovorilo z Evropskim parlamentom, naj bi se izbrane revizije od sprejetja podrobnega načrta do sprejetja poročila dokončale v 13 mesecih. Ob upoštevanju vseh navedenih korakov je to po mnenju Sodišča zelo časovno učinkovito, zlasti ker je treba poročila Sodišča objaviti v vseh 23 evropskih jezikih.
Kaj je revizija smotrnosti poslovanja?
Sodišče pri revizijah smotrnosti poslovanja obravnava uspešnost, učinkovitost in gospodarnost politik in programov EU ter to, ali so se v zvezi s prihodki ali porabo EU upoštevala načela dobrega finančnega poslovodenja. Te revizije, s katerimi se obravnavajo raznolike teme, so osredotočene na trajnostno rabo naravnih virov, rast in vključevanje, migracije, varnost in svetovni razvoj, enotni trg ter odgovorno in učinkovito EU, ki zagotavlja evropsko dodano vrednost.
Kako Sodišče izbira svoje revizijske naloge?
Sodišče svoje revizijske naloge izbere neodvisno in pri tem uporablja strog letni proces izbora in prednostnega razvrščanja, ki temelji na oceni tveganja, ki zajema celo vrsto politik in celoten proračun EU. Upošteva tudi prispevke institucionalnih deležnikov, kot je Evropski parlament.
Poleg tega sprejema večletne strategije za izvajanje dolgoročnih prioritet v zvezi z revizijskimi področji in metodami ter svojo notranjo organizacijo.
Kakšno strokovno znanje ima Sodišče, da lahko izvaja specializirane revizije? Ali Sodišče uporablja zunanje strokovnjake?
Revizorji Sodišča imajo zelo raznolika strokovna ozadja in izkušnje tako iz javnega kot tudi zasebnega sektorja, vključno s področji računovodstva, finančnega poslovodenja, notranje in zunanje revizije, prava in ekonomije. Kadar Sodišče potrebuje dodaten vpogled v neko področje – npr. bančni nadzor –, pa zaposli specializirane uslužbence.
Poleg tega uporablja zunanje strokovnjake, s katerimi razpravlja o načrtovanju revizij in analizi tveganja ter ki lahko prispevajo tudi k oblikovanju in izvajanju izbranih revizij in pregledov.
V državah članicah se nekatere revizije izvajajo tudi v sodelovanju z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) in njihovi revizorji se lahko pridružijo ekipam Sodišča.
Zakaj Sodišče izvaja revizije več let po izvajanju politike ali programa?
Sodišče meni, da je pomembno, da politike EU dosežejo zastavljene cilje in da programi porabe zagotovijo stroškovno učinkovitost. Zato je treba projektom in programom, ki se izvajajo, dati dovolj časa, da se pokažejo prvi rezultati. Včasih, odvisno od politike in programa, to lahko traja več let. Zato Sodišče večino revizij in pregledov izvaja naknadno. Sicer njegova ocena ne bi temeljila na dokazih.
Kako Sodišče zagotavlja neodvisnost in nepristranskost svojih revizij?
Revizije Sodišča se izvajajo v skladu s kodeksom za obvladovanje kakovosti, ki ga je izdal INTOSAI, Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij. Za revizorje Sodišča velja kodeks poklicnega ravnanja INTOSAI. Med drugim pri njih ne smejo obstajati okoliščine ali vplivi, ki bi lahko ogrozili njihovo strokovno presojo ali za katere bi se lahko zdelo, da jo ogrožajo, poleg tega pa morajo delovati nepristransko.
Podobno morajo biti v skladu s Pogodbo tudi člani Sodišča pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni. To pomeni, da ne smejo zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od katerega koli zunanjega vira, da se morajo vzdržati vseh dejanj, ki niso združljiva z njihovimi nalogami, in da ne smejo opravljati nobene druge plačane ali neplačane poklicne dejavnosti. Če prekršijo te pogoje, jih lahko Sodišče Evropske unije razreši.
Kaj se zgodi s priporočili Sodišča po objavi poročila?
Rezultate dela Sodišča lahko uporabijo Evropska komisija, Parlament, Svet, nacionalni parlamenti in organi v državah članicah, da bi izboljšali izvajanje politik in programov EU na terenu. Te izboljšave so lahko spremembe zakonodaje ali predpisov, boljše usmerjanje ali nov pristop k izvajanju politike ali programa. Skozi leta je bilo približno 90 % priporočil Sodišča sprejetih v celoti ali delno. Manj kot 5 % jih je bilo zavrnjenih.
Ali Sodišče spremlja izvajanje priporočil?
Da. Sodišče običajno tri leta kasneje preveri, koliko so bila priporočila izvedena.
Ali Sodišče lahko zahteva, da se njegova priporočila izvedejo?
Vloga Sodišča je svetovanje s priporočili in ne zahtevanje izvajanja teh priporočil.
Če Sodišče pri svoji reviziji ugotovi, da so bila sredstva neupravičeno izplačana in jih je treba izterjati, ima Komisija na voljo sredstva za zagotavljanje izterjave, tudi v primeru programov porabe EU, ki jih izvajajo organi držav članic.
V primerih, v katerih Sodišče sumi, da gre za goljufijo, zadevo preda uradu OLAF, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam, ki ima svoje strokovnjake. Ti imajo drugačna znanja kot revizorji in Sodišče to razmejitev vidi kot sredstvo za njihovo najboljše izkoriščanje. Urad OLAF preiskuje primere in jih glede na rezultat preda službam nacionalnih tožilstev.
Sodišče potem spremlja popravljalne ukrepe Komisije in urada OLAF ter to, ali so ti primeri glede na izid preiskav nacionalnih tožilstev privedli do pravosodnih sankcij.
Člani Sodišča in delo Sodišča z drugimi
Kako se imenujejo člani Sodišča?
Člane Sodišča imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom, predlagajo pa jih vlade njihovih matičnih držav članic. Imenovani so za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Svoje naloge morajo opravljati popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Evropske unije.
Ali člani Sodišča tudi sami izvajajo revizije?
Da. Člani tvorijo kolegij Sodišča, hkrati pa so razporejeni v enega od petih senatov, od katerih je vsak specializiran za različna področja. V teh senatih se sprejme večina revizijskih poročil in mnenj.
Vsak član je odgovoren tudi za specifične naloge, predvsem na področju revidiranja. Revizijsko delo, na podlagi katerega se pripravi poročilo, opravijo revizorji senata. Član predloži poročilo senatu in/ali kolegiju Sodišča v sprejetje, nato pa ga predstavi Evropskemu parlamentu in drugim relevantnim institucionalnim deležnikom ter medijem.
Kako Sodišče sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom in nacionalnimi parlamenti?
To, da Sodišče popolnoma samostojno odloča o svojem delovnem programu in ga izvaja, še ne pomeni, da deluje osamljeno. Njegova neodvisnost mu tudi ne preprečuje tega, da navezuje stike s svojimi institucionalnimi partnerji, da bi ugotovilo, kakšne informacije potrebujejo. Sodišče ima tesen odnos z Evropskim parlamentom, da bi predloge za revizijo prejelo čim bolj na začetku postopka načrtovanja. Upošteva tudi Svet – glas držav članic – in seveda parlamente držav članic. V zadnjih letih je prejelo veliko zelo uporabnih predlogov, na podlagi katerih je ukrepalo.
Sodišče je seveda tudi v stalnem dialogu z Evropsko komisijo, ki je tista institucija, ki je večinoma odgovorna za izvajanje priporočil Sodišča.
Kako Sodišče sodeluje z revizijskimi uradi v državah članicah?
Sodišče ima zelo tesen delovni odnos z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) držav članic, tako v okviru kontaktnega odbora EU kot tudi z dvostranskimi stiki.
Revizorji VRI EU lahko spremljajo ekipe Sodišča pri izvajanju revizijskega dela na terenu v njihovi državi članici.
Sodišče si informacije in izkušnje z drugimi VRI izmenjuje v okviru svojega članstva v EUROSAI in INTOSAI, Evropski in Mednarodni organizaciji vrhovnih revizijskih institucij.
Ali Sodišče pri svojem revizijskem delu upošteva delo drugih?
Da. Notranje kontrole, ki jih opravljajo Komisija in države članice, so bile v zadnjih letih bistveno okrepljene, zato se Sodišče pri ocenjevanju pravilnosti porabe lahko bolj zanaša nanje. Sedaj preizkuša pristop, ki temelji na potrditvenem poslu, za svojo letno izjavo o zanesljivosti na področju kohezijske politike.
Ta pristop spodbuja odgovornost in dodatno izboljšuje upravljanje financ EU. Sodišče namerava uporabo tega pristopa razširiti na vsa področja proračuna EU, za katera so izpolnjeni potrebni pogoji in za katera je tak pristop stroškovno učinkovit.
Letno poročilo Sodišča
Kakšna je vloga Sodišča pri proračunu EU?
Sodišče vsako leto preveri zaključni račun EU in izreče svoje mnenje o dveh vprašanjih: ali je zaključni račun točen in zanesljiv ter ali obstajajo dokazi o prejetju ali izplačilu sredstev v skladu z veljavnimi pravili EU in nacionalnimi pravili.
To je osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo mora Sodišče dati Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
Ali je res, da Sodišče še nikoli ni potrdilo zaključnega računa EU?
Ne. Sodišče je za vsako proračunsko leto od leta 2007 potrdilo, da je zaključni račun zanesljiv (izreklo je mnenje brez pridržkov). To pomeni, da je ugotovilo, da so zaključni računi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljali finančni položaj EU in njene rezultate za zadevno leto.
Poleg mnenja o zaključnem računu mora Sodišče na podlagi svojega revizijskega dela dati mnenje o tem, ali so bila plačila, povezana z zaključnim računom, izvršena v skladu z veljavnimi pravili.
Eden od elementov, na katerih temelji mnenje Sodišča, je ocena stopnje napake v revidirani populaciji. Za plačila šteje, da so v njih napake, če se sredstva iz proračuna EU ne bi smela izplačati, ker niso bila porabljena v skladu s pravili EU in/ali nacionalnimi pravili.
Ocenjena stopnja napake za plačila se je v zadnjih letih izboljševala, in sicer je znašala leta 2014: 4,4 %; leta 2015: 3,8 %; leta 2016: 3,1 %; leta 2017: 2,4 %; leta 2018: 2,6 %. Poleg tega od leta 2016 na velik del revidiranih odhodkov ni vplivala pomembna stopnja napake. Na podlagi tega je Sodišče od takrat izrekalo mnenja s pridržkom.
Kaj je mnenje brez pridržka/mnenje s pridržkom/negativno mnenje?
Mnenje brez pridržka pomeni, da so podatki resničen in pošten prikaz stanja ter da so bila upoštevana pravila računovodskega poročanja.
Mnenje s pridržkom pomeni, da revizorji ne morejo izreči mnenja brez pridržka, vendar ugotovljeni problemi niso vseobsegajoči, tj. niso prisotni v celotni populaciji.
Negativno mnenje kaže na zelo razširjene probleme.
Kaj je pomembna stopnja napake?
Pomembna stopnja napake je v revizijski terminologiji stopnja napake, za katero je verjetno, da bo vplivala na odločanje predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov in revizijskega poročila. Sodišče in Komisija uporabljata 2-odstotni prag pomembnosti.
Če bi Sodišče ocenilo, da je stopnja napake 2-odstotna, ali to pomeni, da je bilo približno 3 milijarde EUR sredstev EU potratenih?
Ne. Ta pristop je lahko zavajajoč, saj obstaja pomembna razlika med napako in potrato. Sodišče pri preizkušanju preverja, ali so bila sredstva EU porabljena namensko, ali so bili zaračunani stroški pravilno izračunani in ali so bili izpolnjeni pogoji za upravičenost. Ocenjena stopnja napake se nanaša na to.
Nekatere napake se nanašajo na plačila, ki niso izpolnjevala pogojev za upravičenost, kot na primer nepravilne površine, ki so jih prijavili kmetje, ali podpora, ki jo je za raziskave prejelo podjetje, uvrščeno med mala ali srednja podjetja, čeprav je bilo v celoti v lasti velikega podjetja. Sredstva EU so v takih primerih kljub temu morda imela delno pozitiven učinek in so prinesla delno korist, čeprav pogoji za njihovo porabo niso bili v celoti upoštevani.
Po drugi strani pa tudi zakoniti in pravilni odhodki lahko pomenijo potrato, kot na primer gradnja pristaniške infrastrukture brez ustreznega upoštevanja prihodnjih količin tovora.
Ali so napake, ki jih odkrije Sodišče, primeri goljufije?
V veliki večini primerov ne. Goljufija je namerna prevara zaradi pridobivanja koristi. Čeprav je med standardnimi revizijskimi postopki težko ugotoviti primere goljufije, Sodišče pri revizijskem preizkušanju vsako leto odkrije več primerov domnevne goljufije.
Za leto 2018 je v približno 728 revidiranih transakcijah odkrilo 9 primerov domnevne goljufije (za leto 2017 jih je odkrilo 13). O vseh teh primerih poroča uradu OLAF, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam.
Zakaj je v letnem poročilu Sodišča odkritih tako malo primerov suma goljufije?
Sodišče ne išče goljufije, saj to ni njegova vloga kot zunanji revizor EU. V primeru suma goljufije o tem obvesti OLAF, Evropski urad za boj proti goljufijam. Urad OLAF preiskuje primere in jih glede na rezultat preda službam nacionalnih tožilstev.
Sodišče potem spremlja popravljalne ukrepe Komisije in urada OLAF ter to, ali so ti primeri glede na izid preiskav nacionalnih tožilstev privedli do pravosodnih sankcij.
Zakaj Sodišče za svoje letno poročilo ne revidira vseh držav članic?
Sodišče revidira proračun EU in to, kako ga Evropska komisija upravlja. Revizija ni namenjena zbiranju informacij o posameznih državah članicah. Sodišče na podlagi svoje revizije za pripravo izjave o zanesljivosti zato izreče revizijsko mnenje o pravilnosti prihodkov in porabe EU kot celote. To pojasnjuje, zakaj vsaj na nekaterih področjih proračuna v revizijski vzorec Sodišča niso vsako leto vključene vse države članice.
Hkrati pa Sodišče s svojimi posebnimi ocenami vsako leto zagotavlja podrobnejše informacije za glavna področja porabe.
