-->

O nas

Evropsko računsko sodišče – spodbujanje transparentne in odgovorne EU

Kot evropska državljanka ali državljan se lahko zanesete na Evropsko računsko sodišče

Sodišče zagotavlja dejstva in podatke, s katerimi boste lahko ocenili, ali zakonodaja, programi in politike EU v praksi in tudi v vaši državi delujejo.

Sodišče preverja, ali EU res dosega rezultate

Kot zunanji revizor EU je Sodišče edina evropska institucija, ki neodvisno preučuje, kaj se dogaja na terenu po celotni Uniji, v državah članicah in izven njihovih meja. Sodišče pri preučevanju in ocenjevanju politik in programov EU odgovarja na tri vprašanja:

  • Kaj naj bi se z njimi doseglo?
  • Ali so bili ti cilji doseženi?
  • Ali je bila z njimi zagotovljena stroškovna učinkovitost?

V neodvisnih revizijskih poročilih in pregledih Sodišča so dragocena spoznanja, z njimi pa je mogoče ugotoviti najboljše prakse na vseh ravneh.

Sodišče zagotavlja tudi objektivno oceno zakonitosti in pravilnosti porabe iz proračuna EU. Spodbuja dobro finančno poslovodenje, transparentnost in zanesljivo odgovornost. Poleg tega izdaja mnenja o zakonodajnih predlogih, ki so lahko podlaga v zakonodajnem procesu.

Več o Evropskem računskem sodišču

O Evropskem računskem sodišču

Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) je neodvisni zunanji revizor EU. Ustanovljeno je bilo leta 1977 in je ena od sedmih institucij EU. Sedež ima v Luxembourgu in zaposluje približno 900 uslužbencev iz vseh držav članic EU, ki opravljajo revizijske, podporne in upravne naloge. Deluje kot kolegijski organ, ki ga sestavlja 27 članov, po eden iz vsake države članice EU.

Kaj Sodišče dela

Revizorji Sodišča preverjajo, da EU pravilno vodi račune in uporablja svoja finančna pravila. Preverjajo tudi, ali se s politikami in programi EU dosegajo zastavljeni cilji in zagotavlja stroškovna učinkovitost.

Sodišče s svojim delom pomaga izboljševati finančno poslovodenje EU ter spodbujati odgovornost in transparentnost. Sodišče opozarja na tveganja, daje zagotovilo, opozarja na pomanjkljivosti in uspehe ter svetuje oblikovalcem politike in zakonodajalcem EU.

Svoja opažanja in priporočila predstavlja Evropskemu parlamentu, Svetu Evropske unije, nacionalnim vladam in parlamentom, pa tudi splošni javnosti.

Delovni program Sodišča

Sodišče svoje revizijske naloge izbira neodvisno na podlagi ocene glavnih tveganj za rezultate in odhodke politik EU. Pri odločanju o svojem delovnem programu upošteva tudi potencialen javni interes za njegovo delo in njegov verjeten vpliv.

Med procesom izbire revizijskih tem Sodišče upošteva tudi predloge drugih institucij, zlasti Evropskega parlamenta. Vsako leto vse odbore Evropskega parlamenta (EP) pozove, naj mu posredujejo svoje predloge in zamisli. Te prispevke Sodišču posreduje konferenca predsednikov odborov EP.

Zaradi velike raznolikosti tem, ki jih Sodišče obravnava s svojim revizijskim delom, lahko pripravlja neodvisna in objektivna poročila, ki temeljijo na dokazih, o zadevah, ki so ključne za prihodnost EU. Poudarja, kaj deluje dobro, in opozarja na to, kaj ne deluje. Tako Sodišče pomaga krepiti demokratično legitimnost in trajnostnost Evropske unije.

Postopek za podelitev razrešnice za proračun EU

Delo Sodišča je bistvena podlaga za letni postopek za podelitev razrešnice, s katerim se na podlagi priporočila Sveta Parlament odloči, ali je Komisija zadovoljivo izvrševala proračun za prejšnje leto. Po odločitvi Evropskega parlamenta, da bo podelil razrešnico, se uradno zaključi zaključni račun Komisije za zadevno leto.

EP pri odločanju o podelitvi, odlogu ali zavrnitvi razrešnice upošteva celovit sklop finančnih poročil in poročil o odgovornosti, ki jih zagotovi Komisija, ter letno poročilo Sodišča in morebitna relevantna posebna poročila.

Med javnimi predstavitvami v zvezi z razrešnico relevantni komisarji odgovarjajo na vprašanja Odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT).

Namen dela Sodišča

Sodišče svoje ugotovitve predstavlja odborom in delegacijam EP, zlasti odboru CONT. To je priložnost za razpravo o ugotovitvah in priporočilih Sodišča s Parlamentom v prisotnosti Komisije ali drugih revidiranih organov. Sodišče rezultate svojega dela predstavlja tudi neposredno Svetu. Člani Sodišča redno obiskujejo svoje države članice, da bi publikacije Sodišča predstavili nacionalnim parlamentom in drugim nacionalnim organom.

V poročilih Sodišča so opredeljene pomanjkljivosti in dobra praksa v zvezi s tem, kako se politike in programi EU oblikujejo in izvajajo na terenu. Po potrebi Sodišče tudi predlaga spremembe. Komisija, Parlament, Svet ter nacionalni in regionalni organi v državah članicah lahko uporabijo delo Sodišča za doseganje izboljšav. To so lahko spremembe zakonodaje ali predpisov, boljše usmerjanje ali nov pristop k izvajanju politike ali programa. Skozi leta je bilo 90 % priporočil Sodišča sprejetih v celoti ali delno. Manj kot 5 % jih je bilo zavrnjenih.

Revizije, ki jih izvaja Sodišče

Revizije smotrnosti poslovanja

Sodišče pri revizijah smotrnosti poslovanja obravnava uspešnost, učinkovitost in gospodarnost politik in programov EU ter preučuje, ali so se v zvezi s prihodki in odhodki EU upoštevala načela dobrega finančnega poslovodenja. S temi revizijami se obravnavajo raznolike teme, vendar so osredotočene na trajnostno rabo naravnih virov, rast in vključevanje, migracije, varnost in svetovni razvoj, enotni trg ter odgovorno in učinkovito EU. Sodišče rezultate svojih revizij smotrnosti poslovanja objavlja v posebnih poročilih.

Pri revidiranju smotrnosti poslovanja Sodišče ocenjuje različne vidike procesa javnih intervencij, vključno z vložki (finančna, kadrovska, materialna, organizacijska ali zakonska sredstva, potrebna za izvedbo programa), izložki (kar je bilo narejeno v okviru programa), rezultati (takojšnji vplivi programa na neposredne naslovnike ali prejemnike) in učinki (pričakovane dolgoročne spremembe v družbi, ki jih je mogoče pripisati ukrepom EU).

Faze revizijskega procesa

Revizije smotrnosti poslovanja, ki jih izvaja Sodišče, so pogosto kompleksne in tehnične ter zahtevajo veliko virov. Glavne faze revizijskega postopka so:

  • večletno in letno načrtovanje: določitev revizijskih prioritet na podlagi analize tveganja in politike ter temu ustrezna izbira revizijskih nalog. To vključuje oceno izvedljivosti predloga revizijske naloge in njenega verjetnega učinka. Sodišče vsako leto začne izvajati 35 do 45 revizij smotrnosti poslovanja,
  • revizijski memorandum: določitev podrobnih revizijskih faz za zagotovitev učinkovitosti in uspešnosti procesa, določitev specifičnega obsega revizije in revizijskega pristopa ter virov za načrtovanje in mejnikov,
  • revizijsko delo na terenu: pridobivanje neposrednih revizijskih dokazov na kraju samem od institucij, agencij in decentraliziranih organov EU ter nacionalnih in regionalnih organov v državah članicah in od drugih prejemnikov sredstev EU,
  • razčiščevalni postopek z revidirancem: preverjanje dejstev z revidiranim organom in potrjevanje kakovosti ugotovitev,
  • poročanje: navajanje revizijskih ugotovitev, zaključkov in priporočil v poročilu skupaj z odgovorom revidiranca. Vsa poročila Sodišča so javno dostopna,
  • spremljanje izvajanja priporočil: tri leta kasneje preverjanje, koliko so bila priporočila izvedena.

Revizije za izjavo o zanesljivosti

Izjava Sodišča o zanesljivosti je letni postopek revizije računovodskih izkazov in skladnosti, s katerim Sodišče preuči zanesljivost zaključnega računa EU in pravilnost z njim povezanih transakcij. Sodišče ugotovitve in zaključke objavi v svojih letnih poročilih. Sodišče preverja nadzorne in kontrolne sisteme, da bi ugotovilo, ali so v proračunskem letu zbrani prihodki in izvršena plačila skladni z veljavnimi pravnimi in regulativnimi okviri.

Podrobno preizkušanje reprezentativnega vzorca z več sto transakcijami se izvaja za vse sheme odhodkov in za vse države članice, uporablja pa se za zagotavljanje posebne ocene različnih področij proračuna EU.

Na podlagi tega Sodišče oceni tudi stopnjo napake za proračun EU kot celoto in za posebne ocene, če so vzorci na vsakem področju odhodkov dovolj veliki. Te stopnje napak se izračunajo z uporabo statističnih metod. Pomenijo verjetnost nepravilnih odhodkov in niso mišljene kot cenitvena vrednost. In nazadnje, ocena stopnje napake oz. nepravilnih odhodkov se ne sme enačiti z goljufijo.

Standardi

Sodišče svoje revizije izvaja v skladu s standardi ISSAI, mednarodnimi revizijskimi standardi, ki jih izdaja INTOSAI (Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij). Načela revizijskega pristopa Sodišča in podrobnosti o njem so navedeni v vrsti priročnikov, standardov in smernic, v katerih se upoštevajo mednarodni standardi za specifičen revizijski kontekst EU. Našim revizorjem pomagajo zagotavljati visoko kakovost, strokovno delo ter učinkovito in uspešno delovanje.

Publikacije Sodišča

Revizijska poročila

Posebna poročila

V posebnih poročilih so predstavljeni rezultati izbranih revizij smotrnosti poslovanja za posamezne politike ali področja porabe ali proračunske ali upravljavske zadeve za večletno obdobje.

Letna poročila

V letnih poročilih so predstavljeni rezultati revizij računovodskih izkazov in skladnosti za proračun Evropske unije in evropske razvojne sklade. Vključujejo letne izjave o zanesljivosti, zajemajo pa tudi vidike upravljanja proračuna in smotrnosti poslovanja. Sodišče objavlja tudi letna poročila o 41 agencijah, decentraliziranih organih in skupnih podjetjih EU.

Mnenja

Sodišče mnenja pripravi na zahtevo drugih institucij EU. Mnenja so stališča Sodišča o predlogih zakonodaje, o kateri se še razpravlja in ki bi imela bistven finančni vpliv na finančno poslovodenje EU.

Pregledi

Pregledi temeljijo na zbranem znanju in izkušnjah Sodišča. Zajemajo različne teme politike in upravljanja, povezane z EU, njihovi cilji pa se razlikujejo. Vsebujejo lahko opis konteksta in analizo, ki temeljita na objavljanih revizijah Sodišča, pogosto z medsektorskega vidika. Sodišče jih uporablja tudi za predstavitev svoje analize področij ali vprašanj, ki jih še ni revidiralo, ali za ugotavljanje dejstev o specifičnih temah ali problemih.

Do septembra 2019 so bile publikacije Sodišča v zvezi s pregledi znane pod različnimi imeni, in sicer panoramski pregled, informativni dokument in hiter pregled primera. Zdaj so vse preimenovane v preglede, vendar jih bo še vedno mogoče najti pod prejšnjimi naslovi.

Napovedniki revizij

Napovedniki revizij (ki so se prej imenovali razlagalni dokumenti) vsebujejo informacije o pripravljalnem delu, opravljenem pred začetkom potekajoče revizijske naloge. Zasnovani so kot vir informacij za vse, ki jih zanimajo politike ali programi, ki se revidirajo.

Revizije, ki jih izvaja Sodišče

Kako se izvaja revizijsko delo?

Glavne faze revizijskega postopka so:

• načrtovanje: določitev večletnih in letnih revizijskih prioritet na podlagi analize tveganja in politike ter temu ustrezna izbira revizijskih nalog,

• načrtovanje revizije: določitev podrobnih revizijskih faz za zagotovitev učinkovitosti in uspešnosti procesa, določitev specifičnega obsega revizije in revizijskega pristopa, virov za načrtovanje in mejnikov,

• revizijsko delo na terenu: pridobivanje neposrednih revizijskih dokazov na kraju samem od institucij, agencij in decentraliziranih organov EU ter nacionalnih in regionalnih uprav v državah članicah in od drugih prejemnikov sredstev EU. Revizije se izvajajo z uporabo različnih metod, kot so pregledi dokumentacije in poročil, tehnike neposrednega postavljanja vprašanj, kot so razgovori, strokovne skupine in ankete, ter analitični postopki, kot so analiza na podlagi več meril in primerjalna analiza. Revidirani organi morajo revizorjem Sodišča poslati vsak dokument ali informacije, ki so po mnenju revizorjev potrebni za namen revizije,

• razčiščevanje z revidirancem: preverjanje dejstev z revidiranim organom in potrjevanje veljavnosti ugotovitev. Dejstva in ugotovitve se razčistijo v več stopnjah, po potrebi tudi z revidiranimi organi v državah članicah, tretjih državah ali mednarodnih organizacijah,

• poročanje: navajanje revizijskih ugotovitev, zaključkov in priporočil v poročilu skupaj z odgovorom revidiranca. Vsa poročila Sodišča se objavijo,

• delo v zvezi s spremljanjem izvajanja priporočil: ocenjevanje tega, koliko je/so revidiranec/-ci obravnaval/-i priporočila Sodišča, običajno v treh letih po zaključku revizije.

Kako dolgo traja revizija Sodišča?

V skladu s ciljnim časovnim okvirom, o katerem se je Sodišče dogovorilo z Evropskim parlamentom, naj bi se izbrane revizije od sprejetja podrobnega načrta do sprejetja poročila dokončale v 13 mesecih. Ob upoštevanju vseh navedenih korakov je to po mnenju Sodišča zelo časovno učinkovito, zlasti ker je treba poročila Sodišča objaviti v vseh 23 evropskih jezikih.

Kaj je revizija smotrnosti poslovanja?

Sodišče pri revizijah smotrnosti poslovanja obravnava uspešnost, učinkovitost in gospodarnost politik in programov EU ter to, ali so se v zvezi s prihodki ali porabo EU upoštevala načela dobrega finančnega poslovodenja. Te revizije, s katerimi se obravnavajo raznolike teme, so osredotočene na trajnostno rabo naravnih virov, rast in vključevanje, migracije, varnost in svetovni razvoj, enotni trg ter odgovorno in učinkovito EU, ki zagotavlja evropsko dodano vrednost.

Kako Sodišče izbira svoje revizijske naloge?

Sodišče svoje revizijske naloge izbere neodvisno in pri tem uporablja strog letni proces izbora in prednostnega razvrščanja, ki temelji na oceni tveganja, ki zajema celo vrsto politik in celoten proračun EU. Upošteva tudi prispevke institucionalnih deležnikov, kot je Evropski parlament.

Poleg tega sprejema večletne strategije za izvajanje dolgoročnih prioritet v zvezi z revizijskimi področji in metodami ter svojo notranjo organizacijo.

Kakšno strokovno znanje ima Sodišče, da lahko izvaja specializirane revizije? Ali Sodišče uporablja zunanje strokovnjake?

Revizorji Sodišča imajo zelo raznolika strokovna ozadja in izkušnje tako iz javnega kot tudi zasebnega sektorja, vključno s področji računovodstva, finančnega poslovodenja, notranje in zunanje revizije, prava in ekonomije. Kadar Sodišče potrebuje dodaten vpogled v neko področje – npr. bančni nadzor –, pa zaposli specializirane uslužbence.

Poleg tega uporablja zunanje strokovnjake, s katerimi razpravlja o načrtovanju revizij in analizi tveganja ter ki lahko prispevajo tudi k oblikovanju in izvajanju izbranih revizij in pregledov.

V državah članicah se nekatere revizije izvajajo tudi v sodelovanju z nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) in njihovi revizorji se lahko pridružijo ekipam Sodišča.

Zakaj Sodišče izvaja revizije več let po izvajanju politike ali programa?

Sodišče meni, da je pomembno, da politike EU dosežejo zastavljene cilje in da programi porabe zagotovijo stroškovno učinkovitost. Zato je treba projektom in programom, ki se izvajajo, dati dovolj časa, da se pokažejo prvi rezultati. Včasih, odvisno od politike in programa, to lahko traja več let. Zato Sodišče večino revizij in pregledov izvaja naknadno. Sicer njegova ocena ne bi temeljila na dokazih.

Kako Sodišče zagotavlja neodvisnost in nepristranskost svojih revizij?

Revizije Sodišča se izvajajo v skladu s kodeksom za obvladovanje kakovosti, ki ga je izdal INTOSAI, Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij. Za revizorje Sodišča velja kodeks poklicnega ravnanja INTOSAI. Med drugim pri njih ne smejo obstajati okoliščine ali vplivi, ki bi lahko ogrozili njihovo strokovno presojo ali za katere bi se lahko zdelo, da jo ogrožajo, poleg tega pa morajo delovati nepristransko.

Podobno morajo biti v skladu s Pogodbo tudi člani Sodišča pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni. To pomeni, da ne smejo zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od katerega koli zunanjega vira, da se morajo vzdržati vseh dejanj, ki niso združljiva z njihovimi nalogami, in da ne smejo opravljati nobene druge plačane ali neplačane poklicne dejavnosti. Če prekršijo te pogoje, jih lahko Sodišče Evropske unije razreši.

Kaj se zgodi s priporočili Sodišča po objavi poročila?

Rezultate dela Sodišča lahko uporabijo Evropska komisija, Parlament, Svet, nacionalni parlamenti in organi v državah članicah, da bi izboljšali izvajanje politik in programov EU na terenu. Te izboljšave so lahko spremembe zakonodaje ali predpisov, boljše usmerjanje ali nov pristop k izvajanju politike ali programa. Skozi leta je bilo približno 90 % priporočil Sodišča sprejetih v celoti ali delno. Manj kot 5 % jih je bilo zavrnjenih.

Ali Sodišče spremlja izvajanje priporočil?

Da. Sodišče običajno tri leta kasneje preveri, koliko so bila priporočila izvedena.

Ali Sodišče lahko zahteva, da se njegova priporočila izvedejo?

Vloga Sodišča je svetovanje s priporočili in ne zahtevanje izvajanja teh priporočil.

Če Sodišče pri svoji reviziji ugotovi, da so bila sredstva neupravičeno izplačana in jih je treba izterjati, ima Komisija na voljo sredstva za zagotavljanje izterjave, tudi v primeru programov porabe EU, ki jih izvajajo organi držav članic.

V primerih, v katerih Sodišče sumi, da gre za goljufijo, zadevo preda uradu OLAF, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam, ki ima svoje strokovnjake. Ti imajo drugačna znanja kot revizorji in Sodišče to razmejitev vidi kot sredstvo za njihovo najboljše izkoriščanje. Urad OLAF preiskuje primere in jih glede na rezultat preda službam nacionalnih tožilstev.

Sodišče potem spremlja popravljalne ukrepe Komisije in urada OLAF ter to, ali so ti primeri glede na izid preiskav nacionalnih tožilstev privedli do pravosodnih sankcij.

Člani Sodišča in delo Sodišča z drugimi

Kako se imenujejo člani Sodišča?

Člane Sodišča imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom, predlagajo pa jih vlade njihovih matičnih držav članic. Imenovani so za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Svoje naloge morajo opravljati popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Evropske unije.

Ali člani Sodišča tudi sami izvajajo revizije?

Da. Člani tvorijo kolegij Sodišča, hkrati pa so razporejeni v enega od petih senatov, od katerih je vsak specializiran za različna področja. V teh senatih se sprejme večina revizijskih poročil in mnenj.

Vsak član je odgovoren tudi za specifične naloge, predvsem na področju revidiranja. Revizijsko delo, na podlagi katerega se pripravi poročilo, opravijo revizorji senata. Član predloži poročilo senatu in/ali kolegiju Sodišča v sprejetje, nato pa ga predstavi Evropskemu parlamentu in drugim relevantnim institucionalnim deležnikom ter medijem.

Kako Sodišče sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom in nacionalnimi parlamenti?

To, da Sodišče popolnoma samostojno odloča o svojem delovnem programu in ga izvaja, še ne pomeni, da deluje osamljeno. Njegova neodvisnost mu tudi ne preprečuje tega, da navezuje stike s svojimi institucionalnimi partnerji, da bi ugotovilo, kakšne informacije potrebujejo. Sodišče ima tesen odnos z Evropskim parlamentom, da bi predloge za revizijo prejelo čim bolj na začetku postopka načrtovanja. Upošteva tudi Svet – glas držav članic – in seveda parlamente držav članic. V zadnjih letih je prejelo veliko zelo uporabnih predlogov, na podlagi katerih je ukrepalo.

Sodišče je seveda tudi v stalnem dialogu z Evropsko komisijo, ki je tista institucija, ki je večinoma odgovorna za izvajanje priporočil Sodišča.

Kako Sodišče sodeluje z revizijskimi uradi v državah članicah?

Sodišče ima zelo tesen delovni odnos z vrhovnimi revizijskimi institucijami (VRI) držav članic, tako v okviru kontaktnega odbora EU kot tudi z dvostranskimi stiki.

Revizorji VRI EU lahko spremljajo ekipe Sodišča pri izvajanju revizijskega dela na terenu v njihovi državi članici.

Sodišče si informacije in izkušnje z drugimi VRI izmenjuje v okviru svojega članstva v EUROSAI in INTOSAI, Evropski in Mednarodni organizaciji vrhovnih revizijskih institucij.

Ali Sodišče pri svojem revizijskem delu upošteva delo drugih?

Da. Notranje kontrole, ki jih opravljajo Komisija in države članice, so bile v zadnjih letih bistveno okrepljene, zato se Sodišče pri ocenjevanju pravilnosti porabe lahko bolj zanaša nanje. Sedaj preizkuša pristop, ki temelji na potrditvenem poslu, za svojo letno izjavo o zanesljivosti na področju kohezijske politike.

Ta pristop spodbuja odgovornost in dodatno izboljšuje upravljanje financ EU. Sodišče namerava uporabo tega pristopa razširiti na vsa področja proračuna EU, za katera so izpolnjeni potrebni pogoji in za katera je tak pristop stroškovno učinkovit.

Letno poročilo Sodišča

Kakšna je vloga Sodišča pri proračunu EU?

Sodišče vsako leto preveri zaključni račun EU in izreče svoje mnenje o dveh vprašanjih: ali je zaključni račun točen in zanesljiv ter ali obstajajo dokazi o prejetju ali izplačilu sredstev v skladu z veljavnimi pravili EU in nacionalnimi pravili.

To je osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo mora Sodišče dati Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Ali je res, da Sodišče še nikoli ni potrdilo zaključnega računa EU?

Ne. Sodišče je za vsako proračunsko leto od leta 2007 potrdilo, da je zaključni račun zanesljiv (izreklo je mnenje brez pridržkov). To pomeni, da je ugotovilo, da so zaključni računi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljali finančni položaj EU in njene rezultate za zadevno leto.

Poleg mnenja o zaključnem računu mora Sodišče na podlagi svojega revizijskega dela dati mnenje o tem, ali so bila plačila, povezana z zaključnim računom, izvršena v skladu z veljavnimi pravili.

Eden od elementov, na katerih temelji mnenje Sodišča, je ocena stopnje napake v revidirani populaciji. Za plačila šteje, da so v njih napake, če se sredstva iz proračuna EU ne bi smela izplačati, ker niso bila porabljena v skladu s pravili EU in/ali nacionalnimi pravili.

Ocenjena stopnja napake za plačila se je v zadnjih letih izboljševala, in sicer je znašala leta 2014: 4,4 %; leta 2015: 3,8 %; leta 2016: 3,1 %; leta 2017: 2,4 %; leta 2018: 2,6 %. Poleg tega od leta 2016 na velik del revidiranih odhodkov ni vplivala pomembna stopnja napake. Na podlagi tega je Sodišče od takrat izrekalo mnenja s pridržkom.

Kaj je mnenje brez pridržka/mnenje s pridržkom/negativno mnenje?

Mnenje brez pridržka pomeni, da so podatki resničen in pošten prikaz stanja ter da so bila upoštevana pravila računovodskega poročanja.

Mnenje s pridržkom pomeni, da revizorji ne morejo izreči mnenja brez pridržka, vendar ugotovljeni problemi niso vseobsegajoči, tj. niso prisotni v celotni populaciji.

Negativno mnenje kaže na zelo razširjene probleme.

Kaj je pomembna stopnja napake?

Pomembna stopnja napake je v revizijski terminologiji stopnja napake, za katero je verjetno, da bo vplivala na odločanje predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov in revizijskega poročila. Sodišče in Komisija uporabljata 2-odstotni prag pomembnosti.

Če bi Sodišče ocenilo, da je stopnja napake 2-odstotna, ali to pomeni, da je bilo približno 3 milijarde EUR sredstev EU potratenih?

Ne. Ta pristop je lahko zavajajoč, saj obstaja pomembna razlika med napako in potrato. Sodišče pri preizkušanju preverja, ali so bila sredstva EU porabljena namensko, ali so bili zaračunani stroški pravilno izračunani in ali so bili izpolnjeni pogoji za upravičenost. Ocenjena stopnja napake se nanaša na to.

Nekatere napake se nanašajo na plačila, ki niso izpolnjevala pogojev za upravičenost, kot na primer nepravilne površine, ki so jih prijavili kmetje, ali podpora, ki jo je za raziskave prejelo podjetje, uvrščeno med mala ali srednja podjetja, čeprav je bilo v celoti v lasti velikega podjetja. Sredstva EU so v takih primerih kljub temu morda imela delno pozitiven učinek in so prinesla delno korist, čeprav pogoji za njihovo porabo niso bili v celoti upoštevani.

Po drugi strani pa tudi zakoniti in pravilni odhodki lahko pomenijo potrato, kot na primer gradnja pristaniške infrastrukture brez ustreznega upoštevanja prihodnjih količin tovora.

Ali so napake, ki jih odkrije Sodišče, primeri goljufije?

V veliki večini primerov ne. Goljufija je namerna prevara zaradi pridobivanja koristi. Čeprav je med standardnimi revizijskimi postopki težko ugotoviti primere goljufije, Sodišče pri revizijskem preizkušanju vsako leto odkrije več primerov domnevne goljufije.

Za leto 2018 je v približno 728 revidiranih transakcijah odkrilo 9 primerov domnevne goljufije (za leto 2017 jih je odkrilo 13). O vseh teh primerih poroča uradu OLAF, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam.

Zakaj je v letnem poročilu Sodišča odkritih tako malo primerov suma goljufije?

Sodišče ne išče goljufije, saj to ni njegova vloga kot zunanji revizor EU. V primeru suma goljufije o tem obvesti OLAF, Evropski urad za boj proti goljufijam. Urad OLAF preiskuje primere in jih glede na rezultat preda službam nacionalnih tožilstev.

Sodišče potem spremlja popravljalne ukrepe Komisije in urada OLAF ter to, ali so ti primeri glede na izid preiskav nacionalnih tožilstev privedli do pravosodnih sankcij.

Zakaj Sodišče za svoje letno poročilo ne revidira vseh držav članic?

Sodišče revidira proračun EU in to, kako ga Evropska komisija upravlja. Revizija ni namenjena zbiranju informacij o posameznih državah članicah. Sodišče na podlagi svoje revizije za pripravo izjave o zanesljivosti zato izreče revizijsko mnenje o pravilnosti prihodkov in porabe EU kot celote. To pojasnjuje, zakaj vsaj na nekaterih področjih proračuna v revizijski vzorec Sodišča niso vsako leto vključene vse države članice.

Hkrati pa Sodišče s svojimi posebnimi ocenami vsako leto zagotavlja podrobnejše informacije za glavna področja porabe.