Evropsko računsko sodišče je zunanji revizor EU. Njegove dejavnosti so osredotočene na računovodsko poročanje EU, izvrševanje proračuna in izvajanje politik. Enako kot druge vrhovne revizijske institucije Evropsko računsko sodišče izvaja tri vrste revizij, in sicer revizijo računovodskih izkazov, revizijo skladnosti poslovanja s predpisi in revizijo smotrnosti poslovanja.
Vrste revizije
Vsaka vrsta revizije ima drugačne cilje in obravnava različna vprašanja. Posamezne revizije lahko vključujejo eno vrsto ali kombinacijo več vrst revizij.
Revizija računovodskih izkazov:
Značilna revizijska vprašanja: Ali so računovodski izkazi popolni in točni (zanesljivi)? Ali računovodski izkazi pošteno prikazujejo finančni položaj, rezultate in denarne tokove za dano leto v skladu z veljavnim okvirom finančnega poročanja?
Revizija skladnosti poslovanja s predpisi
Značilna revizijska vprašanja: Ali so transakcije prihodkov in odhodkov EU pravilno izračunane ter ali so skladne z zahtevami zadevnega pravnega in regulativnega okvira?
Revizija smotrnosti poslovanja
Značilna revizijska vprašanja: Ali se sredstva EU čim bolje porabijo? Ali je bilo uporabljenih čim manj sredstev (gospodarnost)? Ali so bili rezultati doseženi z najnižjimi mogočimi sredstvi (učinkovitost)? Ali so bili doseženi cilji porabe ali politike (uspešnost)?
Faze revizijskega procesa
Revizije Evropskega računskega sodišča so zapletene in tehnične, zanje pa je potrebno veliko sredstev. Revizijske teme so izbrane na podlagi tveganja, javnega interesa in verjetnega učinka, njihov cilj pa je čim bolj izboljšati uporabo sredstev Evropskega računskega sodišča. Glavni koraki revizijskega procesa so:
večletni in letni program dela: ugotavljanje revizijskih prednostnih nalog na podlagi analize tveganja in politik ter splošne strateške usmeritve Evropskega računskega sodišča;
predhodna študija: ocenjevanje izvedljivosti predloga revizijske naloge in njegovega verjetnega učinka;
memorandum revizijskega načrtovanja: določanje podrobnih korakov revizije, da se zagotovi učinkovit in uspešen proces;
revizijsko delo na terenu: pridobivanje neposrednih revizijskih dokazov na kraju samem v institucijah, agencijah in decentraliziranih organih EU, nacionalnih upravah in pri drugih prejemnikih sredstev EU;
postopek potrditve z revidirancem: preverjanje dejstev z revidiranim organom in potrjevanje kakovosti ugotovitev;
objava revizijskega poročila: opredeljevanje revizijskih ugotovitev, sklepov in priporočil, skupaj z odgovorom revidiranca;
spremljanje popravljalnih učinkov: preverjanje obsega izvajanja priporočil po dveh ali treh letih.
Revizijska poročila
Revizijska poročila Evropskega računskega sodišča jasno in jedrnato opredeljujejo ugotovitve, zaključke in priporočila, skupaj z odgovori revidiranih organov. Pomagajo zagotavljati, da je preglednost revizijskega procesa pomemben prispevek k verigi odgovornosti EU. Poročila Evropskega računskega sodišča uporabljata Evropski parlament in Svet v okviru letnega postopka podeljevanja razrešnice, da se zagotovi odgovornost tistih, ki upravljajo proračun EU.
Boj proti goljufijam v zvezi s proračunom EU
Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je odgovoren za boj EU proti goljufijam in varovanje njenih finančnih interesov. V skladu s Sklepom št. 43-2017 (ki določa dogovore za sodelovanje z OLAF) Evropsko računsko sodišče sporoči uradu OLAF vsak sum goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese EU. V okviru revizijskega dela Sodišča se lahko ugotovijo goljufije ali pa jih Sodišču sporočijo tretje strani.
Povezave