Enotni mehanizem za reševanje je sistem EU za urejeno prenehanje propadajočih bank v bančni uniji, namenjen preprečevanju dragega reševanja z javnimi sredstvi. Glede na novo poročilo Evropskega računskega sodišča (Sodišče) je od ustanovitve leta 2015 sicer napredoval pri pripravah na reševanje bank, vendar so po mnenju revizorjev na nekaterih ključnih področjih potrebni nadaljnji koraki. Enotni odbor za reševanje bi moral pripraviti vse ustrezne politike, s katerimi se oblikujejo ukrepi za reševanje, in obravnavati slabosti pri kakovosti, pravočasnosti in doslednosti svojega načrtovanja reševanja. Ostala ključna vprašanja, kot npr. financiranje pri reševanju in uskladitev nacionalnih insolvenčnih postopkov za banke, morata rešiti zakonodajalca.
V pravnem okviru enotnega mehanizma za reševanje so orodja za prenehanje bank v primerih, ko se organ za reševanje, tj. Enotni odbor za reševanje za pomembne in čezmejne banke ter nacionalni organi za reševanje za manj pomembne banke v svojih jurisdikcijah, odloči, da propadajoča banka ne more prenehati po običajnem insolvenčnem postopku v skladu z nacionalno zakonodajo. Da bi bili organi pripravljeni na take primere, morajo pripraviti osnutke načrtov reševanja za vsako banko in jih praviloma posodabljati vsako leto.
„Enotni mehanizem za reševanje je v preteklih letih napredoval, vendar so za ustrezno načrtovanje
urejenega prenehanja propadajočih bank potrebni nadaljnji koraki,“ je dejal Rimantas Šadžius, član
Sodišča, odgovoren za poročilo. „Sodišče je ugotovilo, da se s politikami še niso obravnavala vsa
relevantna področja, v politikah pa so se tudi pokazale slabosti. Kakovost načrtov za reševanje se je
izboljšala, vendar ti niso bili vedno skladni z zahtevami. Poleg tega Enotni odbor za reševanje ni ustrezno
opredelil in obravnaval ovir za rešljivost bank. Odprava teh pomanjkljivosti bi pripomogla k zagotovitvi,
da račun ne bo ponovno izstavljen davkoplačevalcem.“