Evropska komisija je v razmeroma kratkem obdobju vzpostavila sistem pregledov za glavni sklad EU za okrevanje po pandemiji, tj. mehanizem za okrevanje in odpornost s sredstvi v višini 724 milijard EUR. Evropsko računsko sodišče (Sodišče) je preučilo zasnovo tega sistema in odkrilo vrzel v zagotovilih in odgovornosti pri zaščiti finančnih interesov EU. Države članice morajo preveriti, da so naložbeni projekti, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, skladni s pravili EU in držav članic, vendar dobi Komisija pri svojem delu le malo preverjenih informacij o tem, ali in kako se izvajajo ti nacionalni pregledi. Brez zagotovila, da se ta pravila upoštevajo, je odgovornost na ravni EU pomanjkljiva.
Komisija usmerja denar prek mehanizma na nov način: plačila državam članicam EU izvršuje po tem, ko se prepriča, da so dosegle mejnike in cilje, ki so bili pred tem dogovorjeni v njihovih nacionalnih načrtih za okrevanje. V ta namen je vzpostavila obsežen sklop pregledov, s katerimi preverja podatke, ki jih države predložijo v dokaz, da so mejnike in cilje dosegle. Vendar za razliko od drugih programov financiranja EU pri naložbenih projektih, ki se financirajo iz mehanizma, skladnost z zadevnimi pravili EU in držav članic ni pogoj za plačilo. Skladnost s temi pravili tudi ni zajeta v preglede zahtevkov za plačila, ki jih preverja Komisija.
„Državljani bodo zaupali novim načinom financiranja EU samo, če bodo lahko prepričani, da je njihov denar pravilno porabljen,“ je povedal predsednik Sodišča Tony Murphy. „Trenutno obstaja vrzel v zagotovilih, ki jih lahko da Komisija v zvezi z glavnim skladom EU za okrevanje po pandemiji, in pomanjkanje odgovornosti na ravni EU.“