Evropsko računsko sodišče preverja porabo sredstev za politike in programe na vseh proračunskih področjih EU. Revidira tudi evropske razvojne sklade, ki jih financirajo neposredno države članice.
Proračun EU za posamezna leta se porablja za širok razpon področij. Plačila se izvršujejo za podporo tako različnih dejavnosti, kot so kmetovanje in razvoj podeželskih in urbanih območij, projekti prometne infrastrukture, raziskave, usposabljanje brezposelnih, podpora držav, ki se želijo priključiti EU, ali pomoč za sosedske države in države v razvoju.
Z evropskimi razvojnimi skladi Evropska unija zagotavlja pomoč za razvojno sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter čezmorskimi državami in ozemlji. Namen instrumentov porabe in instrumentov za sodelovanje evropskih razvojnih skladov je premagati revščino ter spodbujati trajnostni razvoj in vključevanje afriških, karibskih in pacifiških držav ter čezmorskih držav in ozemelj v svetovno gospodarstvo.
Pametna in vključujoča rast
• Konkurenčnost za rast in delovna mesta
Poraba na tem področju je namenjena izboljševanju raziskav in inovacij, krepitvi izobraževalnih sistemov in spodbujanju zaposlovanja, zagotavljanju enotnega digitalnega trga, spodbujanju pridobivanja energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, modernizaciji prometnega sektorja in izboljševanju poslovnega okolja, zlasti za mala in srednja podjetja.
Večina sredstev se porabi kot nepovratna sredstva za upravičence v zasebnem in javnem sektorju, in sicer Komisija povrne stroške, ki jih upravičenci prijavijo v izkazih stroškov za projekte.
• Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija
Na tem področju se približno 80 % vseh sredstev porabi za regionalno in mestno politiko. Večinoma poraba poteka v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Cilj te politike je pomagati najmanj razvitim državam in regijam EU pri doseganju razvitosti ostalih, krepitvi konkurenčnosti vseh regij ter razvoju medregionalnega sodelovanja. Sredstva se uporabljajo za financiranje naložb v infrastrukturo, odpiranje in ohranjanje delovnih mest, regionalne pobude za gospodarski razvoj ter dejavnosti za podporo malih in srednjih podjetij.
Preostalih 20 % sredstev na tem področju porabe je namenjenih politiki zaposlovanja in socialnih zadev, ki se v glavnem financira iz Evropskega socialnega sklada. Odhodki vključujejo naložbe v človeški kapital z usposabljanjem in drugimi ukrepi zaposlovanja.
Za odhodke se uporablja deljeno upravljanje z državami članicami. Izvrševanje poteka kot sofinanciranje projektov v okviru odobrenih programov.
Trajnostna rast: naravni viri
To področje porabe zajema skupno kmetijsko politiko, skupno ribiško politiko, razvoj podeželja in okoljske ukrepe.
Namen skupne kmetijske politike je povečati produktivnost v kmetijstvu, zagotoviti primeren življenjski standard za kmetijsko prebivalstvo, stabilizirati trge ter zagotoviti dovolj proizvodov po primernih cenah za potrošnike. Politika se izvaja v okviru dveh skladov: Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, iz katerega se financirajo neposredna pomoč in tržni ukrepi EU v celoti, ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, iz katerega se v sodelovanju z državami članicami sofinancirajo programi razvoja podeželja. Za upravljanje porabe na področju skupne kmetijske politike se uporablja deljeno upravljanje z državami članicami. Odhodke v okviru obeh skladov izvršuje približno 80 plačilnih agencij, ki so odgovorne za preverjanje upravičenosti vlog za pomoč in izvrševanje plačil upravičencem.
Cilji skupne ribiške politike so podobni ciljem skupne kmetijske politike, glavno orodje za njeno izvajanje pa je Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ki ga upravljajo Komisija in države članice po načelu deljenega upravljanja.
Cilj okoljske politike EU je prispevati k varstvu in izboljšanju kakovosti okolja in življenja državljanov ter racionalni porabi naravnih virov. Odhodke upravlja Komisija na centralni ravni. Najpomembnejši program je program za okolje LIFE, v okviru katerega se sofinancirajo projekti v zvezi z naravo, biotsko raznovrstnostjo, okoljsko politiko in upravljanjem okolja ter informiranjem in komuniciranjem.
Varnost in državljanstvo
Glavni elementi tega področja porabe so pravosodje in notranje zadeve, varovanje meja, politika na področju azila in priseljevanja, javno zdravje, varstvo potrošnikov, kultura, mladi ter informiranje državljanov in dialog z njimi.
Evropa v svetu
To področje porabe zajema odhodke na področju zunanje politike, podpore državam kandidatkam in možnim kandidatkam za članstvo v EU ter razvojno in humanitarno pomoč državam v razvoju in sosedskim državam (razen sredstev evropskih razvojnih skladov).
Odhodki so porazdeljeni med več kot 150 držav, pri čemer se uporablja veliko različnih instrumentov sodelovanja in načinov zagotavljanja sredstev. Porabo izvršujejo generalni direktorati Komisije sami, in sicer na svojih sedežih v Bruslju ali po delegacijah EU v državah prejemnicah, ali pa skupaj z mednarodnimi organizacijami.
Uprava
To področje zajema upravne odhodke institucij in drugih teles EU. Približno 60 % vseh sredstev se porabi za človeške vire (plače, nadomestila in pokojnine). Ostanek so odhodki za zgradbe, opremo, energijo ter komunikacijsko in informacijsko tehnologijo. Rezultati naših revizij agencij in drugih decentraliziranih organov Evropske unije so objavljeni v specifičnih letnih poročilih, in sicer posebej ter s povzetkom rezultatov.
Nadomestila
To so začasna plačila, katerih namen je zagotoviti, da Hrvaška, ki je postala članica EU julija 2013, v prvih letih po svoji priključitvi v proračun EU ne prispeva več, kot iz njega dobi.