​

EU svoje cilje uresničuje z izvajanjem politik, ki jih financira iz svojega proračuna. Revizija tega proračuna in z njim podprtih politik je ena od nalog Evropskega računskega sodišča.

Za kaj se denar porabi?

V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 bo EU porabila precej več sredstev kot v programskem obdobju 2014–2020, saj bo imela na voljo 1,8 bilijona EUR (izraženo v cenah iz leta 2018). Ta znesek poleg spremenjenega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1,1 bilijona EUR vključuje tudi do 750 milijard EUR v okviru instrumenta za okrevanje Next Generation EU, ki je bil zasnovan kot odziv EU na krizo zaradi COVID-19. 27 držav članic se je dogovorilo tudi o tem, da bodo ta program za okrevanje delno financirale z izdajo javnega dolga. Te odločitve so res zgodovinski premik na področju financ EU.

Letna poraba EU v večletnem finančnem okviru ustreza približno 1 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU. Za primerjavo, domača javna poraba v 27 državah članicah EU pomeni približno 50 % BND.

EU sredstva porablja na naslednji način: Svet Evropske unije vsakih sedem let z odobritvijo Evropskega parlamenta sprejme splošni načrt porabe, v katerem je določena poraba na vseh področjih politik EU za naslednje sedemletno obdobje. Komisija vsako leto predloži letni proračun EU. Zneski, ki jih predlaga za vsako področje politike, ne smejo presegati zgornje meje, ki je za tisto leto določena v večletnem finančnem okviru.

V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 so predvidena plačila v skupnem znesku 1 074 milijard EUR (v cenah iz leta 2018), kar je približno 153 milijard EUR na leto. Poraba se izvaja v okviru naslednjih razdelkov (več informacij je na voljo tukaj).

Največji delež porabe v proračunu večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027 je namenjen razdelkom Kohezija, odpornost in vrednote (35 %), Naravni viri in okolje (33 %) ter Enotni trg, inovacije in digitalno (12 %).

Ta okvir se dopolnjuje s sredstvi iz instrumenta Next Generation EU, s katerim bo zagotovljenih do 750 milijard EUR (v cenah iz leta 2018 v obliki posojil in nepovratne podpore) za dodatno financiranje novih in že načrtovanih proračunskih instrumentov EU. Osrednji del tega instrumenta je mehanizem za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je na voljo 672,5 milijarde EUR posojil in nepovratnih sredstev za podporo reformam in naložbam, ki naj bi jih izvedle države EU. Model porabe mehanizma za okrevanje in odpornost se razlikuje od tistih za druge instrumente, saj države članice sredstva za izvajanje reform in naložb ne prejmejo v obliki povračil stroškov, temveč na podlagi doseganja mejnikov in ciljnih vrednosti. Za pet programov (razvoj podeželja, sklad za pravični prehod, InvestEU, RescEU, Obzorje Evropa) Next Generation EU pomeni dodatno financiranje poleg tistega iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, program REACT EU pa je nova pobuda.

Od kod prihaja denar?

Države članice so se odločile, da bodo prihodki, ki jih prejmejo iz več virov, samodejno poslani EU. Prihodki iz teh virov se imenujejo „lastna sredstva”. Prihodki iz naslova lastnih sredstev izhajajo predvsem iz carinskih dajatev, pobranih na zunanjih mejah EU, prispevkov posameznih držav članic na podlagi njihovega BND in nacionalnih prihodkov iz naslova DDV. Za razliko od standardnega večletnega finančnega okvira se financiranje v okviru instrumenta Next Generation EU zagotavlja s sredstvi, ki si jih Komisija v imenu EU izposodi na kapitalskih trgih. Za kritje dela odplačil EU, povezanih s tem instrumentom, so predvideni novi viri lastnih sredstev.

Kdo upravlja denar?

Za upravljanje proračuna EU je v splošnem odgovorna Evropska komisija. Ker pa večino programov porabe upravlja skupaj z nacionalnimi vladami, si s slednjimi deli odgovornost zanje. Evropska komisija izvaja mehanizem za okrevanje in odpornost v okviru neposrednega upravljanja z državami članicami kot upravičenkami. Sredstva se državam članicam izplačujejo neposredno na podlagi napredka pri izvajanju njihovih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih oceni Komisija in nato odobri Svet Evropske unije.

Kdo nadzoruje, kako EU upravlja svoj denar?

Evropski parlament zastopa državljane EU. Ena od njegovih nalog je tudi to, da se vsako leto prepriča, ali je Komisija pravilno upravljala denar EU, za katerega je odgovorna. V ta namen Evropski parlament na podlagi zaključnega računa, ki ga pripravi Komisija, natančno preuči izvrševanje proračuna. Če meni, da je zaključni račun točen in da so bila sredstva pravilno porabljena, zaključni račun uradno odobri. Ta proces se imenuje podelitev razrešnice. Pri tem sodeluje tudi Sodišče, ki v svojem letnem poročilu izda revizijsko mnenje o zanesljivosti zaključnega računa EU ter zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Evropski parlament pri odločanju o tem, ali naj v imenu državljanov EU odobri zaključni račun EU, upošteva revizijsko mnenje Sodišča.

Katera sredstva revidira Sodišče?

Sodišče vsako leto pri delu v zvezi z izjavo o zanesljivosti revidira prihodke in odhodke v okviru proračuna EU ter da mnenje o tem, ali je zaključni račun zanesljiv in ali so z njim povezane transakcije skladne s pravili. Rezultate tega dela objavi v letnem poročilu in specifičnih letnih poročilih.

Sodišče izreče ločeno mnenje o pravilnosti odhodkov mehanizma za okrevanje in odpornost.

Poleg tega Sodišče izvaja tudi druge revizije, predvsem revizije smotrnosti poslovanja, pri katerih preuči, ali je bil denar porabljen pametno: gospodarno, učinkovito in uspešno. Z njimi obravnava specifična področja porabe in politik, ki jih podpira EU, ali proračunske in upravljavske teme, o čemer poroča v posebnih poročilih.

Povezave