Finančna uredba je temeljno besedilo, v katerem so določeni načela in postopki za pripravo in izvrševanje proračuna EU ter kontrolo financ EU.
Proračun Sodišča
Sodišče se financira iz splošnega proračuna Evropske unije. Proračun Sodišča pomeni manj kot 0,1 % skupne porabe EU in 1,5 % skupne porabe za upravo.
Opis proračuna Sodišča in njegovega izvrševanja je na voljo v
poročilu Sodišča o dejavnostih.
Poročila zunanjega revizorja o zaključnem računu Evropskega računskega sodišča
Računovodja Sodišča pripravi zaključni račun Sodišča, zunanji revizor pa ga vsako leto revidira.
Revidirani zaključni račun se skupaj s poročili zunanjega revizorja pošlje Evropski komisiji za konsolidacijo ter Evropskemu parlamentu in Svetu.
Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju
To poročilo vsebuje pregled izvrševanja proračuna Sodišča, v njem pa so pojasnjeni dogodki, ki so pomembno vplivali na dejavnosti Sodišča. Poročilo se pošlje Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.
Poročilo odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil
V tem poročilu so informacije o tem, kako Sodišče upravlja svoje vire, ter o učinkovitosti in uspešnosti njegovih sistemov notranje kontrole. Z njim se zagotavlja odgovornost v zvezi s poslovodenjem, in sicer interno na Sodišču ter eksterno do proračunskih organov.
Generalni sekretar ga v skladu s členom 74(9) finančne uredbe izda vsako leto. V okviru letnega postopka razrešnice glede izvrševanja proračuna se pošlje Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.
Okoljska izjava
Sodišče se je zavezalo, da bo trajnostna institucija, in si že več let zelo prizadeva, da bi kar se da zmanjšalo svoj vpliv na okolje.
Vsako leto izračuna svoj ogljični odtis in sodeluje v sistemu EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Marca 2017 je pridobilo certifikat EMAS in uspešno izvaja sistem ravnanja z okoljem v skladu z zahtevami standarda ISO 14001 in določbami Uredbe (ES) št. 1221/2009 o EMAS, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1505.
Poročanje o trajnostnosti
Trajnostnost ne pomeni zgolj ozelenitve. Odvisna je od socialnih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov, etičnega ravnanja in dobrega upravljanja. Zato je Sodišče te vrednote vključilo v svojo organizacijsko kulturo.
Zavezanost Sodišča trajnostnosti se kaže v njegovih prizadevanjih za dobro upravljanje in odgovornost, s katerima skuša zagotoviti, da bi se javna sredstva porabljala učinkovito in uspešno, torej v skladu s temeljnima načeloma trajnostnosti.
Sodišče letno poroča o svojih trajnostnih praksah in ravnanju. Te informacije so na voljo kot priloga k poročilu o dejavnostih Sodišča (za leto 2023 in obdobje po tem) ali kot ločeno poročilo (za leti 2022 in 2021).
Služba za notranjo revizijo
Služba za notranjo revizijo Sodišča je bila ustanovljena leta 2002 po administrativni reformi in sprejetju nove finančne uredbe (tj. Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002), s katero je bilo uvedeno načelo „dobrega finančnega poslovodenja”.
Imenovanje in funkcija notranjega revizorja sta določena v členih 117 do 122 finančne uredbe (tj. Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046).
Služba za notranjo revizijo je pri izvajanju svojih revizij, s katerimi obravnava vse dejavnosti in oddelke institucije, popolnoma neodvisna. Ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela.
Sodišče Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pošlje poročilo s povzetkom, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, dana priporočila ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.
Odbor za notranjo revizijo
Sodišče ima tudi revizijski odbor, ki je odgovoren za zadeve v zvezi z notranjo revizijo. Sestavljen je iz članov Sodišča in zunanje osebe.
Sedanji člani odbora za notranjo revizijo so:
