Etične smernice Sodišča temeljijo na vrednotah neodvisnosti, integritete, objektivnosti, transparentnosti in strokovnosti. Veljajo za vse člane in uslužbence Sodišča.

Etične smernice

Sodišče priznava zahteve iz etičnega kodeksa organizacije INTOSAI(opens in new window) (MSVRI 130) in jih je vključilo v prvi del svojih etičnih smernic, ki se uporabljajo za vse člane in uslužbence Sodišča (opomba: na tej strani uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot spolno nevtralni). Te smernice naj bi pripomogle k zagotavljanju, da so vsakodnevne odločitve, tako v zvezi z revidiranjem kot pri vodenju institucije, skladne z načeli kodeksa organizacije INTOSAI. Drugi del smernic je osredotočen na etične obveznosti za uslužbence, za katere veljajo kadrovski predpisi za uradnike.

Etični kodeks za člane Sodišča

Za člane Sodišča velja etični kodeks, v skladu s katerim morajo upoštevati naslednja etična načela: integriteto, neodvisnost, objektivnost, usposobljenost, profesionalno ravnanje, zaupnost in transparentnost, dostojanstvo, predanost in lojalnost ter diskretnost in kolegialnost.

Sodišče v organizacijski shemi objavi izjave svojih članov o interesih in odsotnosti navzkrižja interesov.

Pregledi etičnega okvira Sodišča

Medsebojni strokovni pregled etičnega okvira Sodišča sta leta 2019 izvedli vrhovni revizijski instituciji Poljske in Hrvaške, ki imata obe veliko izkušenj na tem področju. V poročilu o medsebojnem strokovnem pregledu je bilo zaključeno, da je Sodišče vzpostavilo dobre standarde, zlasti s svojimi etičnimi smernicami za vse uslužbence in etičnim kodeksom za člane. Kljub temu pa je ekipa, ki je opravila medsebojni strokovni pregled, dala specifična priporočila za to, da bi bil etični okvir Sodišča še jasnejši in skladnejši ter bi se stalno izboljševal.

Naslednji pregled etičnega okvira Sodišča je bil zaključen leta 2022. Po oceni zunanjega svetovalca, ki je dal več priporočil na različnih področjih, so bile etične smernice Sodišča posodobljene.

Odbor za etiko

Odbor za etiko je sestavljen iz treh članov, ki jih za obdobje treh let (z možnostjo enkratnega podaljšanja) na podlagi predloga predsednika imenuje Sodišče: dva člana Sodišča in zunanji član, izbran na podlagi njegovih sposobnosti, izkušenj in poklicnih vrlin.

Odbor obravnava vsako zadevo, povezano z etičnimi načeli, ki se mu zdi relevantna za standarde in ugled Sodišča, vključno z ocenjevanjem zunanjih dejavnosti članov Sodišča.

Stalni člani:

• George Marius Hyzler, član Evropskega računskega sodišča
• Lefteris Christoforou, član Evropskega računskega sodišča
• Melchior Wathelet, nekdanji generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije

Nadomestni člani:

• François-Roger Cazala, član Evropskega računskega sodišča
• Nikolaos Milionis, član Evropskega računskega sodišča
• Maria Eugénia Martins de Nazaré Ribeiro, nekdanja sodnica na Splošnem sodišču

Svetovalci za etiko

Generalni sekretar izmed uslužbencev Sodišča imenuje svetovalce za etiko.

Vsak uslužbenec ima pravico in možnost od teh svetovalcev pridobiti zaupno in nepristransko svetovanje v zvezi z:

• vrednotami in načeli, ki se pričakujejo od uslužbencev (npr. neodvisnost, integriteta, nepristranskost, profesionalnost),
• specifičnimi občutljivimi zadevami, kot je dejansko ali navidezno navzkrižje interesov, sprejemanje daril itd.

Darila in gostoljubnost

Člani Sodišča ne smejo sprejeti daril, vrednih več kot 150 EUR. Če zaradi diplomatskih običajev prejmejo darila, ki so vredna več od tega zneska, jih morajo predati generalnemu sekretarju. Sekretariat Sodišča vodi evidenco daril, vrednih več kot 150 EUR, ki jo na zahtevo da na voljo javnosti. Člani Sodišča v času svojega mandata za zunanje dejavnosti ali objave ne smejo sprejeti plačila v kakršni koli obliki. Če plačilo prejmejo, ga morajo darovati dobrodelni organizaciji po svoji izbiri.

Uslužbenci Sodišča od tretjih strani ne smejo sprejemati daril, uslug, kot so obroki ali nastanitev, ali kakršnih koli drugih koristi s finančno vrednostjo, višjo od 50 EUR. Darila v vrednosti od 50 EUR do 150 EUR se lahko sprejmejo le z dovoljenjem organa za imenovanja.

Poklicne dejavnosti višjih uradnikov po prenehanju delovnega razmerja

V skladu s členom 16 kadrovskih predpisov uradnike po prenehanju njihovega delovnega razmerja še vedno zavezuje dolžnost, da se v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti vedejo pošteno in diskretno. Nekdanji uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju delovnega razmerja začeti opravljati poklicno dejavnost, morajo o tem obvestiti svojo nekdanjo institucijo, da lahko ta sprejme odločitev, ali bo opravljanje te dejavnosti prepovedala ali (po potrebi z omejitvami) dovolila.

Poleg tega je v tretjem odstavku člena 16 kadrovskih predpisov določeno, da organ za imenovanja nekdanjim višjim uradnikom načeloma prepove, da bi se v obdobju 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za svoja podjetja, stranke ali delodajalce začeli ukvarjati z lobiranjem ali zastopanjem interesov pri osebju institucije, v kateri so bili zaposleni, o zadevah, za katere so bili odgovorni v zadnjih treh letih dela.

V četrtem odstavku člena 16 kadrovskih predpisov je določeno, da v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta vsaka institucija letno objavlja informacije o izvajanju tretjega odstavka, vključno s seznamom vseh ocenjevanih primerov.

Informacije o poklicnih dejavnostih višjih uradnikov Sodišča po prenehanju njihovega delovnega razmerja so navedene v naslednjem poročilu:

Sorodne povezave