Evropsko računsko sodišče je v svojem letnem poročilu za leto 2018, ki ga je objavilo danes, prišlo do zaključka, da je zaključni račun EU resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU. Revizorji so že tretje leto zapored izrekli mnenje s pridržkom o pravilnosti finančnih transakcij, povezanih z zaključnim računom. To kaže, da v velikem delu odhodkov EU za leto 2018 ni bilo pomembnih napak in da te napake na različnih področjih porabe niso več vseobsegajoče. Hkrati po mnenju revizorjev ostajajo izzivi na področjih porabe z visokim tveganjem, kot sta razvoj podeželja in kohezija.
„EU pri porabi javnih sredstev zaradi izboljšav v finančnem poslovodenju zdaj izpolnjuje visoke standarde odgovornosti in preglednosti. Sodišče pričakuje, da bodo nova Komisija in države članice ta prizadevanja nadaljevale,“ je povedal predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne. „Začetek novega zakonodajnega obdobja in novega finančnega programskega obdobja je pravi čas za izkoristek priložnosti. Oblikovalci politik bi jih morali zagrabiti ter politike in porabo EU usmeriti v doseganje rezultatov in dodane vrednosti.“
Skupna raven nepravilnosti v porabi EU je ostala v stabilnem obsegu, ugotovljenem za prejšnji dve leti. Revizorji so ocenili, da je napaka v odhodkih za leto 2018 znašala 2,6 % (2,4 % v letu 2017 in 3,1 % v letu 2016). Napake so bile ugotovljene predvsem na področjih porabe z visokim tveganjem, kot sta razvoj podeželja in kohezija, na katerih se plačila iz proračuna EU izvršujejo za povračila že nastalih stroškov upravičencev. Za ta področja porabe veljajo kompleksna pravila in pogoji za upravičenost, kar lahko privede do napak.
Po besedah revizorjev je EU z novim vodstvom v institucijah EU in po letošnjih volitvah v Evropski parlament na pomembnem razpotju in mora izkoristiti zagon za doseganje rezultatov. Ker proračun EU znaša le približno 1 % bruto nacionalnega dohodka vseh držav članic, je pomembno, da njena poraba ni samo skladna s pravili, ampak da prinaša tudi rezultate.
Revizorji poudarjajo tudi izzive pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju EU, ki so še posebej pomembni za novi dolgoročni proračunski cikel. Države članice so slabo črpale sredstva iz strukturnih in investicijskih skladov, ki predstavljajo skoraj polovico sedanjega večletnega finančnega okvira, kljub povečanemu zagonu in bistveno višjim zahtevkom za povračilo v letu 2018. Komisija mora sprejeti ukrepe za preprečevanje neupravičenega pritiska na potrebe po plačilih v začetku novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, do katerega lahko pride zaradi zapoznelih zahtevkov iz sedanjega okvira. Poleg tega povečanje jamstev, ki jih podpira proračun EU (92,8 milijarde EUR ob koncu leta 2018), prispeva k izpostavljenosti proračuna tveganju, ki jo bo Komisija morala obravnavati v okviru novega večletnega finančnega okvira.