Zaključni račun EU za proračunsko leto 2020 je sicer resničen in pošten prikaz stanja, prihodki pa štejejo za brez napak, vendar na plačila še vedno vpliva preveč napak. To je zaključek letnega poročila Evropskega računskega sodišča (Sodišča) za proračunsko leto 2020, ki je bilo objavljeno danes. Revizorji so že drugo leto zapored izdali negativno mnenje o odhodkih. Opredelili so tudi tveganja in izzive v zvezi z izvrševanjem in dobrim finančnim poslovodenjem sredstev EU, ki so na voljo v odziv na krizo zaradi koronavirusa.
Revizorji so ugotovili, da je skupna stopnja nepravilnosti v porabi EU ostala nespremenjena in je znašala 2,7 % (v letu 2019: 2,7 %). V letu 2020 je več kot polovica revidirane porabe (59 %) štela za odhodke z visokim tveganjem, kar je dodatno povečanje v primerjavi z letom 2019 (53 %) in obdobji pred tem. Pravila in merila za upravičenost, ki veljajo za to vrsto odhodkov, so pogosto zapletena, zaradi česar je verjetnost napak večja. Pri odhodkih z visokim tveganjem je ocenjena stopnja napake še vedno pomembna, tj. 4,0 % (v letu 2019: 4,9 %). Revizorji so zato, tako kot prejšnje leto, ugotovili, da je stopnja napake pri tej obsežni vrsti porabe vseobsegajoča, in izdali negativno mnenje o odhodkih EU za leto 2020.
V letu 2020 je bilo na podlagi revizijskega dela Sodišča prijavljenih šest primerov suma goljufije, kar je manj kot leta 2019, ko je bilo prijavljenih devet primerov. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je začel preiskave v zvezi z vsemi.
„Glede na velike izzive, ki so pred nami, moramo biti še bolj pozorni na finančno trdnost EU,” je dejal predsednik Sodišča Klaus-Heiner Lehne. „V naslednjih sedmih letih bo EU porabila precej več kot v prejšnjem programskem obdobju. 27 držav članic se je dogovorilo o programu obnove po krizi zaradi COVID-19, ki bo financiran z izdajo javnih dolžniških instrumentov. Ta odločitev je zgodovinska prelomnica v financah EU in pomeni očitno potrebo po uspešnem preverjanju tega, kako se porablja denar EU, in tega, ali so bili načrtovani rezultati doseženi.”
Odziv EU na pandemijo COVID-19 bo zelo močno vplival na finance EU: za obdobje 2021–2027 bo kombinirana dodelitev finančnih sredstev iz instrumenta Next Generation EU (NGEU) in večletnega finančnega okvira znašala 1 824 milijard EUR, kar je skoraj dvakratni znesek porabe v preteklem obdobju večletnega finančnega okvira. Vsled tega revizorji opozarjajo na tveganje zamude pri začetku izvajanja skladov z deljenim upravljanjem v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Tudi v finančnem obdobju 2014–2020 so se skladi začeli izvajati zapoznelo.
Sodišče opozarja na to, da so države članice sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) še naprej črpale počasneje, kot je bilo načrtovano. Do konca leta 2020, ki je zadnje v sedanjem sedemletnem proračunu, je bilo izplačanih le 55 % dogovorjenih sredstev EU za obdobje 2014–2020. Zaradi tega so se povečale neporavnane obveznosti, ki so do konca leta 2020 dosegle 303,2 milijarde EUR, kar je skoraj toliko kot dva letna proračuna. Revizorji ugotavljajo, da so med državami članicami velike razlike. Do konca leta 2020 je na primer Finska načrpala 79 % vseh dodeljenih sredstev, medtem ko so tri države članice, v katerih je bila stopnja črpanja najnižja (Italija, Hrvaška in Španija), porabile le približno 45 % zneskov, za katere so bile prevzete obveznosti.
Združeno kraljestvo od 1. februarja 2020 ni več država članica EU. Revizorji ugotavljajo, da je 31. decembra 2020 zaključni račun EU vseboval znesek v višini 47,5 milijarde EUR, ki ga Združeno kraljestvo dolguje na podlagi vzajemnih obveznosti, določenih v sporazumu o izstopu.