Nekdanji člani

V letih 1977 in 1978 je delal kot mladi raziskovalec na področju javnih financ na centru za ekonomske študije na Katoliški univerzi v Leuvnu; leta 1978 je bil kot dobitnik nagrade belgijskega ministrstva za zunanjo trgovino na šestmesečnem obisku na Japonskem; od leta 1980 do leta 1994, ko je postal član belgijske vlade, je bil revizor na belgijskem računskem sodišču; od leta 1984 do 1994 je bil na napotitvi belgijskega računskega sodišča. Od leta 1983 do leta 2006 je bil župan mesta Overpelt. V letih 1984 in 1985 je bil svetovalec v kabinetu namestnika belgijskega ministrskega predsednika. Od leta 1985 do leta 1989 je bil svetovalec v kabinetu belgijskega ministra za finance. V obdobju od 1989 do 1991 je bil kot poslanec Evropskega parlamenta član Odbora za proračun in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. Od leta 1991 do leta 1994 je bil poslanec belgijskega zveznega parlamenta in član parlamentarnega odbora za finance. V letih 1994 in 1995 je bil minister za obrambo, od leta 1995 do leta 1999 pa minister za kmetijstvo ter mala in srednja podjetja. Kot poslanec belgijskega zveznega parlamenta v obdobju od 1999 do 2006 je bil član odbora za finance in odbora za zunanje zadeve. Leta 2004 je bil izvoljen za predsednika odbora za zunanje zadeve. Član Evropskega računskega sodišča je bil od 1. marca 2006 do 30. aprila 2018. Leta 2015 mu je kralj Filip Belgijski podelil naziv barona.

Vodja kabineta zveznega ministra za proračun (1988); direktor in član vodstva Narodne banke Belgije (1991); član vodstva belgijsko-luksemburškega borznega inštituta (2000); član Evropskega računskega sodišča od 1. marca 2000 do 28. februarja 2006.

Pomočnik generalnega direktorja (1972); vodja oddelka za splošni proračun, finančno poslovodenje in finančne informacije (1974); vodja oddelka in kasneje direktor, odgovoren za revizijo pomoči državam v razvoju na Evropskem računskem sodišču (1978); direktor, odgovoren za revizijsko metodologijo (1985); generalni sekretar (1989); član Evropskega računskega sodišča od 10. februarja 1994 do 28. februarja 2000; kontrola ukrepov v korist držav Srednje in Vzhodne Evrope, novih neodvisnih držav (nekdanje ZSSR) in Mongolije (1996).

Nacionalni statistični urad (1947); Računsko sodišče (1954); posebna služba za proračunske preiskave (1966); tehnično sodelovanje na visoki ravni v Zairu (1973); član Računskega sodišča (1975); uradnik za zvezo za sodelovanje z Računskim sodiščem Evropskih skupnosti (1977); revizor Agencije za kulturno in tehnično sodelovanje v Parizu (1976); namestnik vodje kabineta ministra za socialno varstvo (1974); član Javnega centra za socialno pomoč v Bruslju (1989); član Evropskega računskega sodišča od 21. decembra 1992 do 9. februarja 1994; umrl 15. oktobra 2013.

Pomočnik vodje kabineta ministra za koordinacijo socialnih zadev in izobraževanja (1966); vodja kabineta predsednika vlade za ekonomske in socialne zadeve (1968); vodja kabineta predsednika odbora ministrov za ekonomsko in socialno koordinacijo (1972); vodja kabineta državnega sekretarja za proračun (1974); generalni finančni inšpektor, akreditiran pri ministru za komunikacije (1976); vodja kabineta državnega sekretarja za proračun (1977); generalni finančni inšpektor, akreditiran pri ministru za komunikacije (1979); visoki predstavnik za reformo državnega računovodstva (1982); član Evropskega računskega sodišča od 18. oktobra 1987 do 15. marca 1992; umrl 15. marca 1992.

Generalni sekretar, služba za študije, odgovoren zlasti za pogajanja (Eurochemic, Eurocontrol) in mednarodna dela (Evropski skupnosti) (1957); zaposlen v službi za javna posojila s skrajšanim delovnim časom do aprila 1960, ko je nastopil dopust zaradi mednarodne misije; uradnik z nazivom generalni inšpektor; finančni svetovalec stalnega predstavništva za finančna, fiskalna in administrativna pogajanja, polnopravni član proračunskega odbora, odbora Evropskega razvojnega sklada in Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada ter nadomestni član odbora Evropskega socialnega sklada; član upravnega in finančnega odbora Sveta guvernerjev Evropskih šol; član strokovne skupine guvernerjev (1959); nadomestni član upravnega sveta Evropske investicijske banke (1970); revizor ESPJ (1971); član nadzornega odbora (1972); član Evropskega računskega sodišča od 18. oktobra 1977 do 17. oktobra 1987; umrl 20. januarja 2017.

Vodja službe na Ministrstvu za industrijo: analiza dolga in odobritve kreditov državnim podjetjem, upravljanje odnosov z mednarodnimi finančnimi ustanovami (1991); članica upravnega sveta banke Sofia Bank v Bolgariji (1993); članica kolegija Bolgarskega računskega sodišča v Sofiji, odgovorna za kontrolo Nacionalne centralne banke, javnega dolga, jamstvenega sklada za bančne vloge, Bolgarske agencije za zavarovanje in izvoz, privatizacije, zunanjega dolga z državnim jamstvom in projektov javno-zasebnega partnerstva; uradnica za zvezo s tujimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, vključno z Evropskim računskim sodiščem (1995); članica nadzornega odbora Razvojne banke Sveta Evrope v Parizu (2004); članica Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012 v revizijski skupini IV „lastna sredstva, bančne dejavnosti, upravni odhodki, institucije in organi Skupnosti, notranje politike“; nadomestna članica upravnega odbora (2007); članica senata IV „prihodki, raziskave in notranje politike ter institucije in organi EU“; zastopnica senata IV v senatu CEAD (2010).

Oddelek za državni proračun (1990); namestnik direktorja oddelka za državni proračun in vodja enote za splošni proračun (1994); član odbora za finance Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) (1993–1996); direktor oddelka za analize češkega vrhovnega revizijskega urada (Nejvyšší kontrolní úřad); predstavnik češkega vrhovnega revizijskega urada v delovni skupini za revizijske priročnike, sestavljeni iz predstavnikov Evropskega računskega sodišča, SIGME in strokovnjakov iz držav kandidatk. Kot strokovnjak je sodeloval s Svetovno banko (1999). Član češkega vrhovnega revizijskega urada (julij 2003); član Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2004 do 6. maja 2016; revizijska skupina III „zunanji ukrepi“; član upravnega odbora Sodišča; član in predsednik odbora za notranjo revizijo; član in predsednik skupnega revizijskega odbora za EUROPOL; dekan senata III „zunanji ukrepi“ in član upravnega odbora (2010); zastopnik senata III v senatu CEAD (2011). Član in kasneje dekan (2013) senata I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“ in zastopnik tega senata v senatu CEAD.

Vodja kabineta danskega člana Evropskega računskega sodišča (1985–1988); uradnik na Rigsrevision (1988–1989); predavatelj statistike na Univerzi v Københavnu (1988–1991); direktor na Rigsrevision (1989–1995); predavatelj ekonomije in družbe na Univerzi v Københavnu (1991–1995); generalni državni revizor (1995–2012); predsednik odbora za poklicne standarde Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI) (2004–2012); član Evropskega računskega sodišča od 1. marca 2012; član skupine CEAD„koordinacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj“; umrl 1. februarja 2015.

Predsednik senata na Rigsrevision, odgovoren za splošno načrtovanje in vodenje revizij računovodskih izkazov (1995); član delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov vrhovnih revizijskih institucij EU in Evropskega računskega sodišča, za “Evropske smernice za izvajanje revizijskih standardov INTOSAI” (1996); podpredsednik Rigsrevision, odgovoren za revizije računovodskih izkazov in revizije smotrnosti poslovanja ministrstev za obrambo, davke ter prehrano, kmetijstvo in ribolov (1999); uradnik za zvezo, odgovoren za odnose z Evropskim računskim sodiščem in mednarodnim kolegijem revizorjev organizacije NATO (2000); član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 2002 do 29. aprila 2012: odgovoren za revizijo upravnih odhodkov institucij EU, Urada za uradne publikacije Evropskih skupnosti, zunanjih uradov in delegacij Skupnosti ter subvencij (2002); član revizijske skupine IV „lastna sredstva, bančne dejavnosti, odhodki za poslovanje, institucije in organi EU“ (2004); dekan (2005); član skupine CEAD „koordinacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj“; nadomestni član upravnega odbora Sodišča (2009); član senata II „strukturne politike, promet in energetika“ in član, ki v senatu CEAD zastopa senat II; dekan senata II in član upravnega odbora Sodišča (2010).

Vodja oddelka, odgovoren za revizijo javnih del in za ministrstvo za Grenlandijo; član upravnega odbora, odgovoren za revizijo ministrstva za socialne zadeve in ministrstva za okolje (1971); predsednik Rigsrevision (1985); član pritožbene komisije za monopole (1987); član Evropskega računskega sodišča od 1. julija 1995 do 31. decembra 2001: odgovoren za revizijo socialnih politik, industrijskih politik, Centra v Solunu, Fundacije v Dublinu in Kohezijskega sklada (področje „varstvo okolja“).

Vodja oddelka na danskem računskem sodišču (1973); namestnik generalnega državnega revizorja (1983); član Evropskega računskega sodišča od 18. aprila 1989 do 30. junija 1995; umrl 4. junija 2014.

Vodja službe na danskem računskem sodišču (1967); vodja oddelka na danskem računskem sodišču (1974); pooblaščeni revizor pri ECMWF, Reading, Združeno kraljestvo (1976); pooblaščeni revizor pri EMBL, Heidelberg, Nemčija (1978); namestnik revizorja (1977); član Evropskega računskega sodišča od 18. aprila 1983 do 17. aprila 1989; umrl 23. septembra 1990.

član revizijske komisije ESRO v Parizu (1964); vodja službe na danskem računskem sodišču (1966); vodja oddelka na danskem računskem sodišču (1972); član revizijskega odbora Evropskih skupnosti v Bruslju (1973); namestnik revizorja javnega sektorja (1976); član Evropskega računskega sodišča od 18. oktobra 1977 do 17. aprila 1983; umrl 1. maja 1996.

Državni tožilec (1981); vodstveni položaji na hessenskem ministrstvu za pravosodje; generalni državni tožilec (1984); ministrski svetnik (1986); vodja oddelkov za proračun in prostorsko načrtovanje na hessenskem ministrstvu za pravosodje; član zveznega računskega sodišča in vodja oddelka za revidiranje pokojninskega sistema (1989); višji ministrski svetnik, vodja oddelka za jedrski nadzor in varstvo pred sevanjem na hessenskem ministrstvu za okolje, energijo in zvezne zadeve (1991); državni sekretar na hessenskem ministrstvu za finance (1994); odvetnik, specializiran za gradbeno pravo in pravo javnih naročil ter za javno-zasebna partnerstva; član nadzornega odbora OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam) (1999); državni sekretar na ministrstvu za finance dežele Severno Porenje-Vestfalija (2000); član (2004) in kasneje namestnik generalnega direktorja (2005) upravnega odbora zveznega združenja nemških bank; član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 2008 do 28 februarja 2014: revizijska skupina II „strukturne politike, transport, raziskave in energetika“; nadomestni član upravnega odbora Sodišča (2008); član senata II „strukturne politike, promet in energetika“ (2010); dekan senata II in član upravnega odbora Sodišča (2011); imenovan za predstavnika Evropskega računskega sodišča v svetu revizorjev evropskega mehanizma za stabilnost (2012).

Visoka uradnica na Zveznem ministrstvu za mednemške odnose in na spodnjesaških ministrstvih za notranje in gospodarske zadeve ter promet (1975); osebna svetovalka na spodnjesaškem ministrstvu za notranje zadeve (1979); podpredsednica območne uprave Weser-Ems (1981); državna sekretarka na spodnjesaškem ministrstvu za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo (1983); poslanka v nemškem zveznem parlamentu (1990); predsednica nemškega zveznega računskega sodišča (1993); članica Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2007, pristojna za revizijo kmetijskih politik, povezanih s poljščinami, trgi z mlečnimi izdelki in govejim mesom (2002); pristojna za revizijsko skupino I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“ (2004); dekanica te revizijske skupine (2007); članica odbora za notranjo revizijo Sodišča; nadomestna članica upravnega odbora Sodišča in članica Skupnega revizijskega odbora Europola.

član odbora za proračun in kasneje revizijskega odbora, leta 1982 je postal predsednik zadnjega; predsednik odbora za odobritev vojaških odhodkov (1985); član Evropskega računskega sodišče od 21. decembra 1989 do 31. decembra 2001, pristojen za revidiranje Evropske skupnosti za premog in jeklo, poslov dajanja in najemanja posojil, subvencioniranih obrestnih mer ter pomoči državam srednje in vzhodne Evrope in Skupnosti neodvisnih držav (nekdanje sovjetske republike); dekan revizijske skupine, pristojne za strukturno pomoč, revizijo področja regionalne politike, integriranih programov za Sredozemlje ter področja „prometna infrastruktura“ Kohezijskega sklada (1994); predsednik Evropskega računskega sodišča (1996–1999); umrl 18. maja 2021.

Predsednik odbora za proračun (1980); predsednik odbora zveznega parlamenta za gospodarske zadeve (1982); član Evropskega računskega sodišča od 18. oktobra 1983 do 20. decembra 1989; umrl 8. decembra 2013.

Poslanec v nemškem zveznem parlamentu; predsednik revizijskega pododbora odbora zveznega parlamenta za proračun (1957); predsednik poslanske skupine CDU/CSU v odboru za proračun (1965); parlamentarni državni sekretar pri zveznem ministru za finance (1967); predsednik odbora zveznega parlamenta za proračun (1969); član Evropskega računskega sodišča od 18. novembra 1977 do 17. oktobra 1983; umrl 2. oktobra 1994.

Svetovalka za ekonomsko politiko v uradu predsednika estonske vlade, odgovorna za odnose z MDS in drugimi multilateralnimi finančnimi institucijami (EBOR, NIB, Svetovna banka); sodelovala je pri pripravi pokojninske reforme (1999); finančna direktorica elektrarne Iru (2002); članica Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2004 do 10. oktobra 2016: dodeljena v revizijsko skupino II „strukturne politike, promet, raziskave in energetika”; predsednica upravnega odbora Sodišča (2006); članica skupine CEAD „koordinacija, komunikacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj” (2008); članica skupnega revizijskega odbora Europola; članica senata CEAD „koordinacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj”, odgovorna za DAS (izjavo o zanesljivosti) (2010); 10. oktobra 2016 je bila imenovana za predsednico Republike Estonije s petletnim mandatom.

Namestnik sekretarja za fiskalno politiko na ministrstvu za finance (2005–2006); namestnik sekretarja oddelka za bančništvo v sektorju za finance in mednarodne zadeve na ministrstvu za finance (2001–2005); vodja enote za dostop do informacij javnega značaja in etiko na ministrstvu za finance (1999–2001); vodja oddelka za upravne proračune na ministrstvu za finance (1998–1999); namestnik vodje pokojninske sheme za javni sektor na ministrstvu za finance (1996–1998); namestnik vodje enote za denarno politiko in devizne tečaje na ministrstvu za finance (1989–1996): uradnik na oddelku za notranji javni dolg (nižji posrednik pri trgovanju z obveznicami) na ministrstvu za finance (1988–1989); upravni vodja oddelka za zaposlitvene pogoje javnega sektorja na ministrstvu za finance/ministrstvu za javno upravo (1986–1988); upravni vodja oddelka za plačno politiko na ministrstvu za javno upravo (1984–1986). Poleg naštetega je Kevin Cardiff v zadnjih letih zasedal še vrsto drugih položajev: član sveta irske centralne banke; namestnik direktorja in direktor v Svetu direktorjev Evropske investicijske banke; predsednik in član svetovalne skupine za fiskalne zadeve v irski vladi; irski predstavnik v skupini za kodeks ravnanja v zvezi z obdavčitvijo v EU; član in nadomestni član odbora EU za finančne storitve. Član Evropskega računskega sodišča je bil od 1. maja 2012 do 28. februarja 2018: član senata I – ohranjanje in upravljanje naravnih virov, član senata CEAD – koordinacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj, v katerem je bil pristojen za razvoj in pregled revizije, in član senata IV – regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo.

Predsednik skupine Ground Marketing Group (Havas Plc/4D Ireland) (2000); predsednik irskega inštituta poslovodnih svetovalcev (2005); izvršni direktor irskega direktorskega inštituta (2006); član revizijskega sveta irske policije An Garda Síochána (2009); član Evropskega računskega sodišča od 31. marca 2010 do 29. februarja 2012: član revizijske skupine III „zunanji ukrepi“; član senata IV „prihodki, raziskave in notranje politike ter institucije in organi Evropske unije“; nadomestni član senata CEAD „koordinacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj“; član poročevalec o delu Sodišča v zvezi z agencijami EU.

Državna ministrica za izobraževanje(1982); predsednica prvega parlamentarnega vsestrankarskega odbora za pravice žensk (1982); članica vsestrankarskega odbora o razpadu zakonskih zvez; državna ministrica za evropske zadeve (1987); odgovorna za koordinacijo irskega predsedovanja EU (1990); predsednica medresorskega odbora za politiko EU in predsednica Svetov za proračun, kulturo, razvoj in telekomunikacije med irskim predsedovanjem; ministrica za turizem, promet in komunikacije, pristojna za enajst vodilnih državnih podjetij na Irskem (1992); ministrica za pravosodje (1993), članica irske vladne skupine, ki se je pogajala o skupni izjavi britanske in irske vlade o miru in spravi na Irskem iz decembra 1993; poklicna pot v zasebnem sektorju kot poslovna svetovalka; neizvršna direktorica dveh večjih irskih družb; tedenska kolumnistka časnika Irish Times in voditeljica na TG4 (televizijska postaja v irskem jeziku) (1997); članica Evropskega računskega sodišča od 1. marca 2000 do 9. februarja 2010: pristojna za revizijo živalskih in rastlinskih proizvodov EU, drugih odhodkov EKUJS in kmetijskih ukrepov (2000); pristojna za ADAR (razvoj revidiranja in poročila); dekanka skupine CEAD (koordinacija, vrednotenje, dajanje zagotovil, razvoj) (2002); članica skupine III „zunanji ukrepi” (2006); članica upravnega odbora Sodišča od njegovega nastanka (2009).

član odbora za javne finance (1987); poslanec v Evropskem parlamentu: podpredsednik odbora za ekonomske in monetarne zadeve in industrijsko politiko; podpredsednik skupine stranke evropskih socialistov; član delegacij EP-AKP in EP-ZDA (1989); član Evropskega računskega sodišča od 10. februarja 1994 do 29. februarja 2000: pristojen za področje „smernice EKUJS, raziskave”; dekan revizijske skupine I, pristojen za področje „EKUJS I (živalski proizvodi, sladkor, ribištvo)” (1996).

Predsednik Sveta (1975); poslanec v Evropskem parlamentu (1977); prvi podpredsednik Evropskega parlamenta (1984); član Evropskega računskega sodišča od 18. maja 1986 do 9. februarja 1994. Umrl 17. marca 2019.

sekretar na ministrstvu za finance; direktor na irski centralni banki; namestnik guvernerja Mednarodne banke za obnovo in razvoj; član usklajevalnega odbora za kratkoročne ekonomske in finančne politike (EGS); član nacionalnega ekonomsko-socialnega sveta; član nacionalnega znanstvenega sveta; član odbora in izvršne komisije inštituta za ekonomske in socialne raziskave; član Evropskega računskega sodišča od 18. oktobra 1977 do 17. maja 1986; predsednik Sodišča (1977–1981). Umrl 28. marca 2009.

Predavatelj pravne metodologije in javnih financ na grški državni akademiji za javno upravo (1989) ter sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice na grški nacionalni fakulteti za pravosodje (1997); doktoriral iz prava z odliko (1985); opravljal zaposlitvene natečaje (1986) v organizaciji grškega vrhovnega upravnega sodišča in grške nacionalne fakultete za javno upravo (najboljši v obeh natečajih); sodnik na grškem vrhovnem upravnem sodišču (1987); sodnik na grškem računskem sodišču (1993); podpredsednik grškega računskega sodišča; član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2013: dekan senata I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“; pristojen za revidiranje Evropske centralne banke, Evropske investicijske banke in operativnih odhodkov institucij in organov Evropske unije in Evropskih šol; odgovoren za razvoj metodologije Sodišča in za sektor raziskav; predsednik odbora za ocenjevanje zunanjih dejavnosti članov Sodišča; član in predsednik revizijskega odbora za Europol.

Predsednik grške družbe za državno lastnino; grški veleposlanik/stalni predstavnik pri OECD (1993); član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 1996 do 31. decembra 2001: odgovoren za revizijo porabe Jamstvenega oddelka EKUJS 2.

Obiskoval akademijo za mednarodno pravo na univerzi v Dallasu (1972); sodeloval pri pogajanjih o pristopu Grčije k Evropskim skupnostim, ki so potekale na stalnem predstavništvu Grčije v Bruslju (1975); pravni svetovalec na ministrstvu za kmetijstvo (1976); član Evropskega računskega sodišča od 21. decembra 1989 do 31. decembra 1995; umrl 1. januarja 1998.

Okrožni sodnik(1956); ocenjevalec, nato sodnik na sodišču prve stopnje (1957); predsednik sodišča prve stopnje (1970); sodnik na prizivnem sodišču in župan Soluna (1974); svetnik na grškem računskem sodišču (1979); član Evropskega računskega sodišča od 18. oktobra 1983 do 20. decembra 1989; umrl 9. novembra 2003.

Podpredsednik grškega računskega sodišča, pristojen za revizijo javnih financ in pravnih oseb javnega prava (1980); član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 1981 do 17. oktobra 1983; umrl 10. septembra 2013.

Namestnik sodnika na višjem sodišču na Balearih (1979); prorektor univerze na Balearih (1980); poslanec španskega parlamenta (1982); predsednik odbora za gospodarstvo, trgovino in finance (1983); član odbora za proračun in odbora za zunanje zadeve ter član skupnega odbora kongresa in senata, odgovornega za odnose z računskim sodiščem na področju pregledovanja javnih financ (1984); predstavnik španskega parlamenta na srečanjih Medparlamentarne unije (1985); svetovalec na inštitutu za fiskalne študije pri španskem ministrstvu za finance; sodeloval pri pripravi poročila o ekonomskem in finančnem upravljanju javne porabe v Španiji (1990); odgovoren za pripravo in sestavljanje pritožb na ustavno sodišče glede dopolnilnih zakonov o španskem državnem proračunu (1997); član Evropskega računskega sodišča od 1. marca 2006 do 29. februarja 2012, član revizijske skupine IV „prihodki, bančne dejavnosti, upravni odhodki, institucije in organi Skupnosti, notranje politike”.

Govorec lokalnega odbora ljudske stranke v Tortosi (1979); regionalni vodja katalonskega odseka ljudske stranke; član nacionalnega izvršnega odbora ljudske stranke (1986); namestnik predsednika skupine Evropske ljudske stranke v parlamentarni skupščini Sveta Evrope (1989); član skupščine Zahodnoevropske unije (1991); odbor za proračunski nadzor, odbori za zunanje zadeve, varnost in obrambno politiko (1994); član Evropskega računskega sodišča (2000–2006): predsednik Sodišča, 2002–2005; umrl 16. aprila 2012.

Poslanec v katalonskem parlamentu, član odbora za proračun (1992–1994); član Evropskega računskega sodišča od 10. februarja 1994 do 29. februarja 2000: odgovoren za področji „lastni viri” in „regije – promet – turizem”(1996).

član skupnega odbora senata in kongresa za proračunske in finančne zadeve in proračun senata; ponovno izvoljeni senator province Tarragona (1979); podpredsednik odbora za proračun; član odborov za finance, proračun, zdravstvo in socialno varnost, statut in predsedstvo ter član stalnega odposlanstva senata; član delegacije predstavnikov skupščine katalonskih parlamentarcev, ki so se z ustavnim odborom kongresa pogodili o statutu o avtonomiji regije; govorec in sekretar parlamentarne skupine „katalonska demokracija in socializem”; član stalne sekcije skupine socialistov in koordinator dejavnosti skupine na področju ekonomije, financ in proračuna; član senatnih odborov, odgovornih za poročanje o državnem proračunu in posvetovalnih odborov za osnutke fiskalnih in ekonomskih zakonov (1978); predstavnik senata v Zvezni republiki Nemčiji in Svetu Evrope za fiskalne in ekonomske zadeve; vodja oddelka za revizijo in član upravnega odbora (Comisiὀn de Gobierno) španskega računskega sodišča; član Evropskega računskega sodišča od 27. januarja 1986 do 9. februarja 1994.

V letih 2020 in 2021 predsednica European Evaluation Society in članica različnih možganskih trustov in akademskih mrež.

Direktor delovne skupine v oddelku za revizijo Svetovne meteorološke organizacije (OMM) v Ženevi (1989); stalni predstavnik predsednika francoskega računskega sodišča v Rimu in direktor oddelka za zunanjo revizijo Organizacije za prehrano in kmetijstvo in Svetovnega programa za hrano pri Združenih narodih (1994); imenovan za člana mednarodnega kolegija revizijskega odbora Organizacije severnoatlantske pogodbe (NATO) v Bruslju (1998); predsednik šeste zbornice francoskega računskega sodišča (2005); poleg opravljanja svojih nalog na francoskem računskem sodišču je bil francoski predstavnik v odboru za javni sektor Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (MZRS) (1989); član odbora, zadolženega za pripravo splošnih računovodskih standardov francoske države; član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013: član revizijske skupine I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“ (2008); dekan senata I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“ in član upravnega odbora (2010); član senata I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“ in nadomestni član upravnega odbora.

Revizor na francoskem računskem sodišču in kasneje svetnik poročevalec (conseiller référendaire), vodenje revizij na ministrstvih za izobraževanje, raziskovanje, za zunanje zadeve in gospodarsko sodelovanje; zunanje revizije računov Organizacije združenih narodov in Svetovne meteorološke organizacije (1987); član odborov organizacij INTOSAI in EUROSAI (1988); poročevalec na Sodišču za proračunsko in finančno disciplino (1990); pri predsedniku francoskega računskega sodišča zadolžen za ustanovitev oddelka za mednarodne in evropske zadeve in kasneje predstavnik v vlogi namestnika generalnega sekretarja Sodišča (1993); član državne disciplinske zbornice za revizorje v zasebnem sektorju (Chambre nationale de discipline des commissaires aux comptes dans le secteur privé); predstavnik Reda francoskih računovodij v odboru za javni sektor Mednarodnega združenja računovodskih strokovnjakov (IFAC); predavatelj javnih financ Skupnosti na podiplomskem študiju I. pariške univerze; izredni profesor na Nacionalni upravni akademiji (École nationale d'administration); član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 1996 do 31. decembra 2007; pristojen za revizijo lastnih virov EU in vračila državam članicam; zadolžen za vzpostavitev novega revizijskega sektorja za razvoj podeželja, ribištvo in morje (2000); dekan revizijske skupine I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“, odgovoren za revidiranje trgov z izdelki živalskega in rastlinskega izvora ter razvoja podeželja, ribištva in morja (2002).

Napoten na Komisijo Evropske gospodarske skupnosti (skupni trg) kot glavni administrator v izvršnem sekretariatu; asistent generalnega direktorja administracije (1959); direktor za notranje zadeve (1963); direktor za administracijo (1968); direktor kadrovske službe (1970); direktor za proračun (1973); generalni direktor za proračun na Komisiji Evropskih skupnosti (1977); izredni višji svetovalec na računskem sodišču; predstavnik za zračni prostor (1986); predsednik Association nationale des docteurs ès sciences économiques (nacionalno združenje doktorjev ekonomije); predsednik izvršnega odbora (1978); profesor na podiplomskem programu evropskih javnih financ na College of Europe v Brugesu (1981); profesor na Evropskem univerzitetnem središču v Nancyju (Centre européen universitaire de Nancy); gostujoči profesor na Univerzi v Strasbourgu (1983); član Evropskega računskega sodišča od 21. decembra 1989 do 16 decembra 1995; umrl 16. decembra 1995.

Referent v kabinetu predsednika vlade (1962); višji svetovalec na francoskem računskem sodišču; direktor sklada za usmerjanje in regulacijo kmetijskih trgov (1967); poslanec departmaja Finistère (1968); državni sekretar na ministrstvu za pošto in telekomunikacije (1974); administrator na Caisse nationale de crédit agricole in na Air France; član Evropskega računskega sodišča od 18. oktobra 1977 do 20. decembra 1989; predsednik Evropskega računskega sodišča v obdobju 1981–1984.

Različni položaji na področju raziskav, med drugim vodja oddelka za monetarno politiko in raziskovalec, Ekonomski inštitut, Zagreb, Hrvaška (do leta 1992); član svetovalnih odborov za makroekonomsko politiko in strukturne reforme, ki jih je ustanovila zvezna vlada nekdanje SFR Jugoslavije (do leta 1989); član odbora Agencije za sanacijo bank vlade nekdanje SRF Jugoslavije (do leta 1990); svetovalec guvernerja Narodne banke Hrvaške o uvedbi prve hrvaške valute po razglasitvi hrvaške neodvisnosti (do leta 1992); fiskalni ekonomist za Pakistan, oddelek za fiskalne zadeve (do leta 1993); fiskalni ekonomist za Poljsko, oddelek za fiskalne zadeve (do leta 1995); višji referent za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, oddelek za Evropo (do leta 1997); višji referent za Slovaško, oddelek za Evropo (do leta 1999); vodja misije za Albanijo (leta 2000), vodja misije za Romunijo (do leta 2004); višji stalni predstavnik, vodja urada MDS v Moskvi, Rusija (do leta 2009); vodja misije za Belorusijo s položajem v Moskvi (do leta 2009); uslužbenec, MDS, Washington, DC, ZDA (1992–2009); višji svetovalec, Hrvaška narodna banka (2009–2013). 2013 – postal član Evropskega računskega sodišča, imenovan v Senat IV – Prihodki, raziskave in notranje politike ter institucije in organi Evropske unije.

Vodenje družinskega podjetja (1984); izvoljen za člana Predstavniškega doma Cipra (1991) na listi Napredne stranke delavskega ljudstva, ponovno izvoljen leta 1996; član parlamentarnega odbora za finance in proračun, član odbora za trgovino, industrijo in turizem (1991); član parlamentarnega odbora za komunikacije in javna dela (1991); član skupnega parlamentarnega odbora EU-Ciper; predstavnik ciprskega parlamenta na mnogih mednarodnih zasedanjih v tujini (1996); generalni direktor največje zadružne kreditne institucije na Cipru (1997); predsednik investicijske skupine zadružnih družb (1999); izvoljen za župana mesta Famagusta; predsednik komisije zasedenih občin in prvi podpredsednik Zveze ciprskih občin (2001); predsednik Republike Ciper ga je imenoval za ministra za komunikacije in delo (2003); izbran na mesto člana Sveta za notranji nadzor; kot minister je sodeloval na zasedanjih Sveta ministrov Evropske unije za promet, razvoj, pomorske zadeve in telekomunikacije; s te funkcije je odstopil aprila 2004; član Evropskega računskega sodišča od 2. novembra 2004 do 1. novembra 2010: pristojen za revizijsko skupino I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov”; član upravnega odbora Sodišča (2004); član senata I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov” (2010).

Finančni direktor v nemško-latvijskem skupnem podjetju IP Riga (1990); revizor in pozneje vodja revizijskega oddelka v podjetju Coopers & Lybrand Latvija (1993); namestnik direktorja in pozneje direktor službe za notranjo revizijo banke Parex Bank (1997); generalni direktor svoje pisarne pooblaščenih revizorjev (2003); član Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2004 do 6. maja 2016; revizijska skupina IV„prihodki, bančne dejavnosti, upravni odhodki, institucije in organi Skupnosti ter notranje politike“ (2004); član upravnega odbora; dekan senata CEAD „koordinacija, komunikacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj“, ki je odgovoren zlasti za kakovost revizij in podporo; član upravnega odbora (2012); podpredsednik in predsednik odbora revizorjev evropskega mehanizma za stabilnost.

Svetovalka na oddelku za pravne zadeve in sporazume, Ministrstvo za mednarodne gospodarske odnose Republike Litve (1992); svetovalka predsednika vlade Republike Litve (1993); pravna svetovalka v delniški družbi Lelija (1995); podsekretarka, Ministrstvo za pravosodje (1997); namestnica ministra, Ministrstvo za pravosodje (1998); namestnica podsekretarja, Ministrstvo za notranje zadeve (2001); podsekretarka, Ministrstvo za notranje zadeve (2002); glavna revizorka, Državni revizijski urad Republike Litve (2005); članica upravnega odbora EUROSAI (Evropska organizacija vrhovnih revizijskih institucij) (2005); članica Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2010 do 15. junija 2016, senat I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“; doajen senata I (2014).

Sodelovala na naslednjih usposabljanjih in seminarjih: intenzivni program usposabljanja za izobraževalce na področjih mednarodnega računovodstva, revidiranja, informacijskih sistemov in podjetniških financ (Center za mednarodni razvoj računovodstva Univerze v Teksasu, Univerza v Vilni in fundacija Soros v New Yorku); računovodska načela, stroškovno in poslovodno računovodstvo ter finančni management (Fakulteta za računovodstvo, Univerza DePaul v Chicagu); računovodkinja-ekonomistka v tekstilni družbi v Vilni (1980); vodja industrijskega oddelka v računalniškem statističnem centru Litve (1983); predavateljica na Visoki ekonomski šoli v Vilni (1987); višja revizorka in vodja (1994), nato vodja službe za posle dajanja zagotovil in namestnica direktorja pri PricewaterhouseCoopers Vilna (2003); članica Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2004 do 6. maja 2010; članica revizijske skupine IV „prihodki, bančne dejavnosti, upravni odhodki, institucije in organi Skupnosti, notranje politike“; članica in nato predsednica (2005) odbora za notranje revizije Sodišča; članica skupine CEAD „koordinacija, komunikacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj“, v kateri je predstavljala skupino IV; doajen skupine IV (2007).

Od leta 1976 do leta 1989 je zasedal različne položaje v trgovinski konfederaciji Confédération luxembourgeoise du commerce, leta 1981 pa je postal generalni sekretar. Od leta 1984 do leta 1999 ter od leta 2004 do leta 2008 je bil poslanec. Od leta 1990 do leta 1999 je bil član odbora za finance in proračun, kasneje pa je postal predsednik odbora za proračunski nadzor. Od leta 1998 do leta 1999 ter od leta 2006 do leta 2007 je bil namestnik predsednika parlamenta. Kot poslanec je bil odgovoren za pripravo zakona o ustanovitvi in ureditvi luksemburškega Cour des comptes iz leta 1999, leta 2007 pa za revizijo tega zakona. Oba predloga zakona je kot poročevalec predstavil parlamentu. Neposredna posledica tega zakona je bila ustanovitev neodvisnega računskega sodišča v Luksemburgu, ki preučuje zakonitost in pravilnost državnih prihodkov in odhodkov ter upravljanje javnih sredstev. 1. januarja 2008 je postal član Evropskega računskega sodišča. Od 1. januarja 2008 do 1. junija 2010 je bil član revizijske skupine II – Strukturne politike, promet, raziskave in energetika – in član upravnega odbora. Po reorganizaciji Sodišča je 1. junija 2010 postal član senata II – Strukturne politike, promet in energetika – ter nadomestni član upravnega odbora. Od oktobra 2013 do septembra 2016 je bil dekan senata II in zato član upravnega odbora.

Pri jeklarski skupini ARBED (Luksemburg) je sodeloval pri razvoju računalniških nadzornih sistemov in računalniških aplikacij (1975); izvoljen za poslanca v luksemburškem parlamentu (1979); ponovno izvoljen v letih 1984, 1989 in 1994; v obdobju med 1985 in 1995 predsednik parlamentarne skupine Stranke krščanskih socialistov (CSP) in predsednik odbora za finance in proračun; predsednik odbora za raziskave in izobraževanje ter pobudnik in poročevalec v predhodni razpravi o zakonu o ustanovitvi javnih raziskovalnih centrov ter reformi luksemburškega Univerzitetnega centra in luksemburškega Visokošolskega inštituta za tehnologijo; avtor zakona o reformi luksemburškega računskega senata; od 1. januarja 1996 do 31. decembra 2007 član Evropskega računskega sodišča: pristojen za revizijo „smernic, raziskav, energije in novih politik EKUJS” (1996); pristojen za revizijo področja „notranje politike in raziskave (vključno s Skupnim evropskim projektom Torus in Skupnim raziskovalnim centrom)”, ki je vključevalo izobraževanje, poklicno usposabljanje, okolje, promet, kulturo, varstvo potrošnikov in raziskave (1998); član revizijske skupine II „strukturne politike, transport, raziskave in energetika”; dekan revizijske skupine II (2004).

Državni sekretar za zaposlovanje in priseljevanje v vladi Gastona Thorna (1974); poslanec, član parlamentarnih skupščin Sveta Evrope, Zahodnoevropske unije in Beneluxa; občinski svetnik; predsednik odborov za finance in javna dela (1979); predsednik skupine socialistov v državnem zboru; predsednik odbora za gospodarstvo; podpredsednik odbora za finance (1984); član Evropskega računskega sodišča od 21. decembra 1989 do 31. decembra 1995; umrl 9. novembra 2003.

Vodja informacijske pisarne treh evropskih skupnosti v New Yorku (1964); vodja oddelka za informiranje tretjih držav Komisije Evropske gospodarske skupnosti (1967); luksemburški minister za gospodarstvo, srednji razred, turizem, promet in energetiko (1969); član Evropskega računskega sodišča od 18. oktobra 1977 do 20. decembra 1989. Predsednik Sodišča od leta 1984 do leta 1989; umrl 15. novembra 2019.

Glavni predstavnik avstrijskega državnega holdinga ÖIAG za Madžarsko (1990–1995); državni sekretar, ministrstvo za industrijo in trgovino (1995–1996); madžarski veleposlanik v Bonnu (1996); minister za industrijo, energijo, trgovino in turizem (1996–1998); predstavnik skupine DaimlerChrysler Corp. za Madžarsko (1998–2002); član nacionalne skupine v Interparlamentarni uniji (2002–2004); poslanec Evropskega parlamenta (2004–2009): predsednik odbora za nadzor proračuna (2004–2006); kvestor, član predsedstva EP (2006–2009); član odbora za proračun, odbora za proračunski nadzor, delegacije v skupni parlamentarni odbor EU–Hrvaška; prvi podpredsednik Evropskega energetskega foruma; predsednik ali član sveta več civilnih organizacij (Madžarska v Evropi, Ekonomija, Evropski dialog, Madžarski svet evropskega gibanja, Združenje madžarskih uvoznikov avtomobilov); nosilec redov komturskega križca za zasluge z zvezdo Madžarske, križca za zasluge z lento Avstrije in velikega križca za zasluge Nemčije; član Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2010 do 31. avgusta 2017: član senata II „strukturne politike, promet in energetika” (2010–2012); član senata III „zunanji ukrepi” (2012) in nadomestni član upravnega odbora. Umrl 31. marca 2020. Umrl 31. marca 2020.

Pomočnik administrator, nato vodja oddelka na Centralnem statističnem uradu Madžarske, zadolžen za mednarodne odnose, načrtovanje in poročanje ter koordinacijo zbiranja podatkov; vodja kabineta predsednika (1970); na Državni komisiji za finančni nadzor je kot višji revizor revidiral finančne institucije in javne finance (1984); najprej pomočnik generalnega direktorja za revizijo, nato generalni direktor za revizijo na Državnem uradu za revizijo (Állami Számvevőszék), odgovoren za revidiranje državnih družb, privatizacije, socialnih skladov in skladov zdravstvenega zavarovanja, velikih naložbenih projektov, tuje pomoči, vključno s skladi EU za predpristopno pomoč, državnih nepremičnin, financ političnih strank in neprofitnih organizacij; odgovoren za mednarodne odnose; organiziral je XVIII. kongres Mednarodnega združenja vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI) (1990); glavni koordinator in vodja medoddelčne delovne skupine za finančni nadzor pod okriljem medoddelčnega odbora za evropsko združevanje in ministrstva za zunanje zadeve; član madžarske zveze finančnih revizorjev (1996); član Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2004 do 6. maja 2010; član in doajen (2009) revizijske skupine I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov”; član skupine CEAD („koordinacija, vrednotenje, zanesljivost, razvoj”); nadomestni član upravnega odbora Sodišča (2006).

Izvoljen za poslanca malteškega predstavniškega doma (1976); generalni sekretar stranke Partit Nazzjonalista (1977); minister za socialno politiko, odgovoren zlasti za zdravstvo, izobraževanje, zaposlovanje in notranje zadeve, vključno z nacionalno varnostjo in zapori, kulturo, umetnostjo in zadevami, povezanimi z ženskami, družino, otroki in osebami s posebnimi potrebami (1987); med pogajanji o pristopu Malte k EU je sopredsedoval skupnemu parlamentarnemu odboru Malta-EU (1998); soglasno izvoljen za predsednika predstavniškega doma (2008); podpiranje raznih parlamentarnih odborov, predvsem odbora za javne finance, Računskega sodišča Malte in varuha človekovih pravic; član Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2010 do 30. septembra 2016: član senata IV, pristojen za pripravo letnih in posebnih poročil o revizijah računovodskih izkazov in revizijah smotrnosti na različnih področjih proračuna EU – prihodki, upravni odhodki institucij in organov EU, raziskave in notranje politike ter finančno in ekonomsko upravljanje; član poročevalec za upravne odhodke institucij in Evropskih šol (2010); član upravnega odbora; član poročevalec za agencije in skupna podjetja EU; dekan senata IV (2012).

Predavatelj na Univerzi Deakin v Avstraliji od leta 1980 do leta 1988 in na Univerzi na Malti od leta 1988 do 2003; gospodarski svetovalec predsednika vlade Malte na področju gospodarske politike, odgovoren predvsem za dohodninsko reformo (1988); državni sekretar na Ministrstvu za finance – njegove naloge so bile povezane z gospodarsko politiko (1994); minister za gospodarstvo, pristojen zlasti za politiko gospodarskega razvoja, za nacionalni statistični urad, politiko konkurence in vladne naložbe, natančneje za elektroenergetske, vodnodistribucijske in telekomunikacijske družbe, nacionalno letalsko družbo, malteške ladjedelnice (Malta Shipyards), malteško mednarodno letališče in prosto pristanišče (1995); član komisije za nadzor javnih računov, komisije za zunanje in evropske zadeve ter skupnega parlamentarnega odbora Malte in EU; predstavnik Malte v parlamentarni skupščini Sveta Evrope (1992); leta 1992 in pozneje tudi v letih 1996, 1998 in 2003 poslanec v malteškem predstavniškem domu; opazovalec v Evropskem parlamentu, kjer je sodeloval na sestankih odbora za ekonomske in monetarne zadeve in tudi odbora za regionalno politiko, promet in turizem (2003); član Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2004 do 6. maja 2010: član revizijske skupine II „strukturne politike, transport, raziskave in energetika” (2004), član, pristojen za izjavo Sodišča o zanesljivosti, v skupini CEAD „koordinacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj” (2006); dekan skupine CEAD (2008); guverner Centralne banke Malte od 1. julija 2011.

Poslanec v Evropskem parlamentu (1984); vodstveni seminar Georgetown Leadership Seminar, Univerza v Georgetownu, Washington DC (1993); predsednik poslanske skupine liberalnih demokratov v Evropskem parlamentu (1994); državni sekretar za notranje zadeve in odnose s krono (1998); poslanec v spodnjem domu nizozemskega parlamenta; predstavnik nizozemske vlade na konvenciji o prihodnosti Evropske unije (evropski konvenciji) (2002); veleposlanik s posebnimi nalogami (2004); koordinator Evropske unije za boj proti terorizmu (2004); višji znanstveni sodelavec na nizozemskem inštitutu za mednarodne odnose (Clingendael) (2007); podpredsednik nizozemskega računskega sodišča (2008); član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2013; član senata III „zunanji ukrepi“, nadomestni član upravnega odbora (2011); zastopnik senata III v senatu CEAD (2012); predsednik delovne skupine INTOSAI za odgovornost pri pomoči ob naravnih nesrečah in revidiranje te pomoči (2010).

Poslanec v nizozemskem parlamentu (1970); poslanec v Evropskem parlamentu (1971); svetovalec v Mednarodni agenciji za energijo (1975); poslanec v nizozemskem parlamentu; podpredsednik, zakladnik in vodja poslanske skupine stranke „Democraten 66“; član več parlamentarnih preiskovalnih komisij in predsednik Odbora za proračunski nadzor; nadomestni član Severnoatlantske skupščine in glavni poročevalec ekonomske komisije te skupščine (1977); član kolegija nizozemskega računskega sodišča, poročevalec za revizije sredstev EU in predsednik delovne skupine INTOSAI za okoljske revizije (1990); član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 1996 do 31. decembra 2010: odgovoren za revizijo računovodskih izkazov, neposredne odhodke, splošne zadeve in analizo tveganja v okviru jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (1996); odgovoren za revizijo proračunskih odhodkov EU v korist srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Skupnosti neodvisnih držav (2000); odgovoren za revizijsko skupino III „zunanji ukrepi“ (2004); dekan te skupine (2006); član senata III „zunanji ukrepi“ (2010) in predsednik delovne skupine INTOSAI za odgovornost pri pomoči ob naravnih nesrečah in revidiranje te pomoči (2010); član senata CEAD „koordinacija, komunikacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj“ in nadomestni član upravnega odbora.

Generalni direktor za državni proračun ministrstvo za finance; član/podpredsednik Odbora Evropskih skupnosti za ekonomsko politiko (1969); član Evropskega računskega sodišča od 18. oktobra 1977 do 31. decembra 1995: revidiranje odhodkov na področjih energetike, raziskav in naložb (1977); metodologija in strokovno usposabljanje; glavni poročevalec za letno poročilo (1981); Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, sekcija za usmerjanje; integrirani programi za Sredozemlje; koordinacija strukturnih skladov; predsednik od leta 1993 do leta 1995.

Revizor na oddelku za energetiko na Avstrijskem računskem sodišču (1991); član službe za notranjo revizijo na Avstrijskem računskem sodišču (1995–2001); višji revizor na oddelku Avstrijskega računskega sodišča za promet in železnice (1996); višji revizor na oddelku Avstrijskega računskega sodišča za raziskave in namestnik predstojnika oddelka (1998); predstojnik oddelka Avstrijskega računskega sodišča za bančništvo in upravljanje terjatev (2003); predstavnik Avstrijskega računskega sodišča v odboru za državni dolg (2006–2013); predstavnik Avstrijskega računskega sodišča v stalnem odboru za pripravo proračuna in zaključni račun lokalnih organov (2007–2009); namestnik predstojnika oddelka 4 (finance in vzdržnost) Avstrijskega računskega sodišča (2008); predstojnik oddelka 5 (finance in gospodarstvo) Avstrijskega računskega sodišča (2011); član Evropskega računskega sodišča od 1. marca 2014 do 31. julija 2020: senat II – Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje; član Odbora za kontrolo kakovosti revizij (2017–2019); član in predsednik Odbora za etiko (2016–2020).

Uradnik Avstrijskega računskega sodišča (1974); revizor na Avstrijskem računskem sodišču, odgovoren za revizijo avstrijskih organov za socialno varnost (1974); dodeljen Avstrijskemu parlamentu in kasneje poslanski skupini Avstrijske ljudske stranke (ÖVP); odgovoren predvsem za odbor za Računsko sodišče, odbor za delo in socialne zadeve, odbor za zdravstvo, odbor za zunanje zadeve, odbor za znanost, odbor za gospodarstvo, odbor za ustavne zadeve, odbor za industrijo in odbor za parlamentarnega ombudsmana; politični direktor poslanske skupine ÖVP (1992); ministrski svetnik (Ministerialrat) na Računskem sodišču (1995); svetnik (Parlamentsrat) v parlamentarni direkciji (1999); član Evropskega računskega sodišča od 1. aprila 2011 do 28. februarja 2014, odgovoren za senat I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“ in senat II „strukturne politike, promet in energetika“ (2012).

Revizije kanclerjevega urada, Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za pravosodje (1970); vodja kabineta predsednika Avstrijskega računskega sodišča in enote za INTOSAI (1975); vodja službe za kadrovske zadeve (organizacija, proračunske in kadrovske zadeve, usposabljanje) (1981); generalni direktor oddelka za revizije javnih podjetij, odgovoren za spremljanje mednarodnih zadev, zlasti na področju INTOSAI in njegovih regionalnih organizacij (AFROSAI, ARABOSAI, ASOSAI, EUROSAI, OLACEFS in SPASAI), ter za finančni nadzor v okviru projektov Združenih narodov; član Evropskega računskega sodišča od 1. marca 1995 do 31. marca 2011, odgovoren za sektor ADAR, od leta 2005 do leta 2008 pa predsednik Evropskega računskega sodišča.

poslanec Sejma – spodnjega doma poljskega parlamenta (1993–1995); predsednik poljskega vrhovnega revizijskega urada – NIK (1995–2001); namestnik predsednika Sejma (2001–2004); poslanec Evropskega parlamenta s tremi mandati (2004–2016); član medskupine Evropskega parlamenta za dobrobit in zaščito živali od začetka svojega prvega mandata leta 2004 ter predsednik te medskupine od leta 2014. Avtor in soavtor petih komentarjev o poljskem kazenskem zakoniku; avtor več kot 100 člankov in objav o kazenskem pravu v različnih pravnih revijah na Poljskem ter avtor člankov o socialno-pravnih zadevah. Član Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2016 do 30. novembra 2019 v senatu I „trajnostna raba naravnih virov”; član Odbora za kontrolo kakovosti revizij od 14. junija 2018. Imenovan za komisarja EU, pristojnega za kmetijstvo, od 1. decembra 2019 za petletni mandat.

Višji revizor pri premogovniškem konzorciju Rybnicko-Jastrzębskie Gwarectwo Węglowe v mestu Jastrzębie Zdrój (1984); glavni računovodja rudnika Borynia v mestu Jastrzębie Zdrój; specializacija iz izkoriščanja podzemnih nahajališč na Delavski fakulteti Visoke šole za montanistiko v Rybniku (1986); direktor davčnega urada v Katovicah (1991); pooblaščeni revizor (1996); podiplomski študij davčnega prava Evropske unije (Univerza Nikolaja Kopernika v Torunju) (2001); glavni notranji revizor na Ministrstvu za finance (2002); davčni svetovalec; notranji revizor – certifikat Ministrstva za finance (2003); glavni svetovalec na Ministrstvu za finance (2006); pooblaščeni notranji revizor; svetovalec predsednika poljske vrhovne revizijske institucije (Najwyższa Izba Kontroli) (2007); državni podsekretar na Ministrstvu za regionalni razvoj; kvalifikacija revizorja v javnem sektorju, ki jo izda poljska vrhovna revizijska institucija (2008); član Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2010 do 6. maja 2016; član senata I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“; dekan senata I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“; član upravnega odbora (2015).

Poljski delegat v parlamentarni skupščini Sveta Evrope (1993); član komisije za gospodarstvo in razvoj ter misije Sveta Evrope za opazovanje volitev v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Belorusiji (1994); podpredsednik poljske vrhovne revizijske institucije (Najwyższa Izba Kontroli); odgovoren za izvajanje novih revizijskih metodologij in krepitev mednarodnega sodelovanja, predvsem z Evropskim računskim sodiščem in programom SIGMA; sodeloval tudi pri dejavnostih INTOSAI, predvsem v delovni skupini za revizijo privatizacije. Predstavnik poljske vrhovne revizijske institucije pri stalnem odboru INTOSAI za revizijo informacijske tehnologije (1995); poljski predstavnik v delovni skupini za protikorupcijsko strategijo pri Agenciji Svetovne banke v Varšavi (2000); generalni inšpektor za finančne informacije (državni organ za boj proti pranju denarja pri Ministrstvu za finance); direktor službe za igre na srečo in stave Ministrstva za finance; odgovoren za financiranje lokalnih skupnosti, za pomembno reformo javnih financ in decentralizacijo uprave (2001); član Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2004 do 6. maja 2010; član revizijske skupine III „zunanji ukrepi“; član skupine CEAD „koordinacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj“ (2006); nadomestni član upravnega odbora Sodišča (2008).

Član Evropskega računskega sodišča (2016–2021); sodnik na portugalskem računskem sodišču Tribunal de Contas (2008–2016); državni sekretar za javno upravo na ministrstvu za finance (2005–2008); revizor koordinator na portugalskem računskem sodišču Tribunal de Contas (2003–2005) in druga delovna mesta na visoki ravni na različnih ministrstvih. Umrl je 29. junija 2021.

član Evropskega računskega sodišča od 1. marca 2000 do 30. septembra 2016: pristojen za revidiranje dejavnosti EU na področju bančništva, vključno z Evropsko centralno banko, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo (ESPJ), Evropskimi šolami, decentraliziranimi organi in agencijo za oskrbo Euratom (2000); pristojen za izjavo Sodišča o zanesljivosti (DAS) na naslednjih področjih: zanesljivost zaključnih računov ter zakonitost in pravilnost z njimi povezanih transakcij na različnih področjih prihodkov in odhodkov proračuna EU, reforma sistemov notranjih kontrol Komisije in posodobitev računovodskega sistema EU; poročevalec za mnenje Sodišča o modelu enotne revizije in predlogu za okvir notranjih kontrol EU (2002); dekan revizijske skupine Sodišča, odgovorne za usklajevanje revidiranja računovodskih izkazov, revizijskih metodologij in kontrole kakovosti (skupina CEAD); član upravnega odbora Sodišča (2005); pristojen za oddelek za razvoj revizije in poročila (ADAR), zlasti za kontrolo kakovosti revizijskih poročil Sodišča in izvajanje revizijskih metodologij.(2006); poročevalec za Priročnik za revizije smotrnosti poslovanja, ki ga je Sodišče sprejelo leta 2007; predsednik Evropskega računskega sodišča (2008-2016); revizor EUROSAI (2008); član upravnega odbora Evropske organizacije vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI) (2011); pristojen za nadzor dela Sodišča, odnose z institucijami Evropske unije, odnose z vrhovnimi revizijskimi institucijami in mednarodnimi organizacijami na področju revizije, pravne zadeve ter notranjo revizijo; v svojem prvem mandatu je podpiral in vodil reformo strukture in procesa odločanja Sodišča, ki je privedla do uvedbe sistema senatov zaradi optimizacije vodenja Sodišča, ki je tako postalo učinkovitejše in uspešnejše; v drugem mandatu je vodil institucijo v času, v katerem so revizijska poročila in mnenja Sodišča o finančni zakonodaji zaradi finančne krize in velike potrebe po prispevanju k zagotavljanju boljšega upravljanja sredstev EU postala še pomembnejša; 3. oktobra 2016 je postal predsednik portugalskega računskega sodišča.

Namestnik generalnega inšpektorja , pristojen za inšpekcijske preglede podjetij in revizije skupnosti na generalnem inšpektoratu (1974); glavni revizor trga vrednostnih papirjev, nato generalni direktor urada za analizo financ državnih in javnih podjetij (1988); predsednik uprave finančnega inštituta za razvojno podporo kmetijstva in ribištva (1990); vodja oddelka za svetovanje in revizijo na generalnem inšpektoratu za finance (1992); član Evropskega računskega sodišča od 10. februarja 1994 do 29. februarja 2000; pristojen za Jamstveni oddelek EKUJS: skupna ureditev trgov za sektor živalskih proizvodov in sektor sladkorja, skupna pomorska in ribiška politika in ukrepi na področju veterine; pristojen za revizijo ESPJ, posojanje in kreditiranje ter bančne dejavnosti (1996).

Strokovni svetovalec ministra za finance in državnega sekretarja za zakladništvo in finance (področje „banke in javna podjetja”) (1976); pravni svetovalec v generalnem sekretariatu ministrstva za finance in načrtovanje; predsednik nadzornega sveta banke Banco Nacional Ultramarino (1977); višji inšpektor na generalnem direktoratu za zakladništvo; generalni direktor portugalskega računskega sodišča; uradni poročevalec delovne skupine, pristojne za pripravo osnutka sistema za podporo investicijam; član usklajevalnega odbora za boj proti davčnim utajam in prevaram (1980); član Evropskega računskega sodišča od 27. januarja 1986 do 9. februarja 1994.

Inženir v podjetju za steklo in fino keramiko (do leta 1992); direktor gradnje gradbenega holdinga Carpati (do leta 1994); direktor na romunskem računskem sodišču (do leta 2000); svetovalec župana (mestna hiša 1. okrožja ) (do leta 2002); generalni sekretar romunskega računskega sodišča (do leta 2013). 1. julija 2013 je postal član Evropskega računskega sodišča, imenovan v Senat IV – Prihodki, raziskave in notranje politike ter institucije in organi Evropske unije.

Ekonomist, vodja pisarne, vodja oddelka in namestnik generalnega direktorja, odgovoren za ekonomska in finančna vprašanja, v potovalni agenciji za mlade (BTT) v Bukarešti (1979); podpredsednik, odgovoren za ekonomska in finančna vprašanja, v Group Management SA (1994); svetovalec romunskega ministra za finance (1997); član romunskega Računskega sodišča v Bukarešti: usklajeval je dejavnosti različnih revizijskih oddelkov, zadolženih za revidiranje letnih splošnih računovodskih izkazov, povezanih z izvrševanjem državnega proračuna, letnih računovodskih izkazov, povezanih z izvrševanjem romunskega državnega dolga, ter izvrševanja proračunov lokalnih javnih organov. Odgovoren je bil tudi za revizijo predpristopnih sredstev, dodeljenih Romuniji (ISPA, SAPARD) (1999); izvedenec v parlamentarni skupini poslanske zbornice, ki je marca 2005 podala zakonodajne predloge za izboljšanje zakonodaje v zvezi z romunskim računskim sodiščem; član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 2007 do 30. junija 2013: dodeljen revizijski skupini II „strukturne politike, promet, raziskave in energetika“; član senata II „strukturne politike, promet in energetika“ in nadomestni član senata CEAD „koordinacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj“.

Ekonomist pri Svetovni banki v Washingtonu v ZDA (1991); ekonomist Svetovne banke na delu v tujini, in sicer v Sloveniji (1997); državni sekretar za proračun in javne finance na Ministrstvu za finance, odgovoren za uvedbo reforme javnih financ v Sloveniji za vstop Slovenije v Evropsko unijo (1998); izvršni direktor in glavni finančnik Nove Ljubljanske banke d. d., Ljubljana (2000); minister brez listnice, odgovoren za evropske zadeve (2004); poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in predsednik komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ (2004); generalni sekretar Vlade Republike Slovenije (2008); član Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2010 do 6. maja 2016: član senata IV „prihodki, raziskave in notranje politike ter institucije in organi Evropske unije“; zastopnik senata IV v senatu CEAD (2012), doajen senata IV (2014).

Prvi predsedniki Računskega sodišča Republike Slovenije (1994); pripravil je osnutek besedila za nov zakon o računskem sodišču (2001); član upravnega odbora EUROSAI (1999); član Evropskega računskega sodišča od 7. maja 2004 do 6. maja 2010: član revizijske skupine II „strukturne politike, transport, raziskave in energetika”; član skupine CEAD (koordinacija, komunikacija, vrednotenje, zanesljivost, razvoj) (2006); nadomestni član upravnega odbora Sodišča.

Uradnik na Centralnem odboru slovaške zveze antifašističnih borcev (1974); uradnik na Ministrstvu za izobraževanje, odgovoren za odnose s (specializiranimi) medvladnimi organizacijami (WHO, ILO in UNESCO); član češkoslovaških delegacij v dvostranskih in večstranskih pogajanjih z Unescom ter zunanjimi ministrstvi in ministrstvi za izobraževanje več držav (1978); generalni direktor Jezikovnega in akademskega inštituta za tuje študente, pristojen za upravo, proračun, pedagoške procese, vpisovanje tujih študentov in notranjo revizijo; vodja Oddelka za visoke študije in odnose s tujino na Academia Istropolitana v Bratislavi (1991); generalni direktor Centra za mednarodne odnose Ministrstva za izobraževanje (1999); direktor Oddelka za evropsko sodelovanje in mednarodne odnose na Vrhovnem uradu za revizijo Slovaške republike, pristojen za mednarodne odnose na področju revizije in za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami (INTOSAI, EUROSAI ter NASACT, AISCUF in Evropsko računsko sodišče). Predstavnik slovaškega revizijskega urada v delovnem odboru ministrskega sveta za evropsko povezovanje pri slovaški vladi in koordinator sektorja za pravni red Skupnosti med vključevanjem v EU (1997–1999 in 2001–2004); od 7. maja 2004 do 6. maja 2010 je bil član Evropskega računskega sodišča v revizijski skupini I "ohranjanje in upravljanje naravnih virov".

član Odbora za proračun (2004–2009); namestnik koordinatorja in član Odbora za proračunski nadzor (2009–2012); član Odbora za promet in turizem in nadomestni član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. V finskem parlamentu: predsednik parlamentarnega odbora za zadeve EU (2003–2004); član parlamentarnega odbora za revidiranje finske centralne banke (1996–2000); član odbora za ustavna vprašanja (1995–2000), od leta 1996 do leta 2000 tudi njegov predsednik; član odbora za promet (1995–1996). V finski vladi: minister za notranje zadeve (v drugi vladi predsednika Lipponena) (2000–2003); predsednik finske nacionalne koalicijske stranke (2001–2004). Član elektorskega zbora na finskih predsedniških volitvah (1988); predsednik mestne uprave mesta Turku od leta 1993 do leta 1995. Član Evropskega računskega sodišča od 1. marca 2012 do 28. februarja 2018.

Od leta 1995 do leta 2005 družabnik v pooblaščeni revizorski družbi, kjer je delal kot zakoniti revizor s skrajšanim delovnim časom; poslanec v finskem parlamentu (1991) – sodeloval na številnih področjih parlamentarnega dela. Predsednik odbora za državni proračun in proračunski nadzor, član skupine za davke in skupine za promet ter član konference predsednikov (2003); revizor Banke Finske in predsednik kolegija revizorjev, nadomestni finančni inšpektor (1992); član parlamentarnega odbora za Banko Finske (1993); drugi nadomestni član ožjega parlamentarnega odbora za Banko Finske, kasneje prvi nadomestni član (1993); predsednik parlamentarnega odbora za Banko Finske in predsednik svetovalnega odbora na Uradu za revizijo javnih financ. Član nadzornega odbora Nordijske investicijske banke (2003); član upravnega odbora Finskega državnega sklada za raziskave in razvoj (1993) in kasneje njegov predsednik (2003); član občinskega sveta Loimaa (1982) in kasneje njegov predsednik (2000); član Evropskega računskega sodišča od 1. marca 2006 do 28. februarja 2012, pristojen za revizijsko skupino I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“ in skupino CEAD „koordinacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj“ (2006); član senata I „ohranjanje in upravljanje naravnih virov“ in nadomestni član upravnega odbora (2010). Član in predsednik uprave BDO Oy (2012); glavni svetovalec BDO Oy Finska.

Sekretar za trgovino na finski ambasadi v Bruslju (1971); zaposlen v SVH/Coopers & Lybrand Helsinki (1973–1995); član Evropskega računskega sodišča od 1. marca 1995 do 28. februarja 2006, pristojen za ESPJ, najemanje in dajanje posojil, sektor bančne dejavnosti EU (1995); revidiranje operativnih odhodkov institucij EU, Urada za publikacije, zunanjih uradov in delegacij, Evropskih šol, decentraliziranih organov (razen Centra v Solunu in Dublinske fundacije) ter subvencij; svet Evropske banke za razvoj; neodvisni pooblaščeni revizor (2006).

Generalni direktor švedskega poslovnega registra (2004–2006); namestnik generalnega direktorja konfederacije švedskih podjetij (2001–2004); direktor za informiranje, vršilec dolžnosti glavnega direktorja, namestnik glavnega direktorja in glavni direktor združenja švedske industrije (1991–2001); direktor za informiranje, SIAB (gradbeno podjetje) (1990–1991); tiskovni predstavnik, vodja službe za stike z mediji in kasneje vodja informiranja v generalštabu švedske vojske ter uradni govorec vrhovnega poveljnika (1982–1990); predsednik švedske nacionalne študentske organizacije (SFS) (1980–1982); član vladnega odbora za interoperabilnost uprave (E-nämden) in član odbora nacionalne agencije za vpis na univerze in visoke šole (2005–2006); predsednik centralnega združenja za obrambo in družbo; član sveta za zvezo z industrijo švedske agencije za obvladovanje izrednih razmer in član svetovalnega sveta vrhovnega poveljnika za odnose z gospodarstvom (2003–2004); predsednik Zmerne stranke v Stockholmu (1997–2003); nadomestni član izvršilnega odbora Riksbank (1998–2002); član odbora energetskega podjetja Birka Energi (1999–2002); predsednik stanovanjskega sklada Svenska Bostäder (1999–2001); direktor podjetja za gospodarjenje z nepremičninami Locum AB (1999-2001); član švedske kraljeve akademije za vojaške vede in član odbora švedskega radia (Sveriges Radio) (1996–1998). Član Evropskega računskega sodišča od 10. junija 2011 do 28. februarja 2018. Umrl 29. marca 2018.

Pomočnik državnega sekretarja na švedskem ministrstvu za finance in vodja oddelka za srednjeročna in dolgoročna vprašanja gospodarske politike (1985); pomočnik sekretarja za gospodarske zadeve na švedskem ministrstvu za finance; glavni ekonomist v banki Svenska Handelsbanken (vodja tržnih raziskav) (1992); namestnik guvernerja švedske centralne banke (Sveriges Riksbank), odgovoren za monetarno politiko (1995); guverner švedske centralne banke (2003); član več odborov v vladnih agencijah, podjetjih in na univerzah; zastopal Švedsko v mednarodnih telesih, kot so Mednarodni monetarni sklad (MDS), Banka za mednarodne poravnave (BIS), Monetarni odbor (pozneje Ekonomsko-finančni odbor) EU in Evropska centralna banka (ECB); član Evropskega računskega sodišča od 1. marca 2006 do 9. junija 2011: član revizijske skupine II „strukturne politike, transport, raziskave in energetika“; član skupine CEAD „koordinacija, komunikacija, vrednotenje, zanesljivost, razvoj“, pristojen za komunikacijo (2006); član upravnega odbora Sodišča (2007); član senata III „zunanji ukrepi“ in nadomestni član senata CEAD „koordinacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj“ (2010); zastopal senat III v senatu CEAD (2011).

)Generalni sekretar švedske zmerne stranke (1974); poslanec v švedskem parlamentu (Riksdag), član stalnega odbora za finance, član svetovalnega sveta za zunanje zadeve, podpredsednik komisije za evropske zadeve (1994); član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 2002 do 28. februarja 2006.

Asistent člana mestnega sveta Stockholma, odgovornega za finance(1973); pomočnik sekretarja predsedstva nordijskega sveta (1977); državni sekretar, odgovoren za sodelovanje med skandinavskimi državami, in državni sekretar na ministrstvu za finance; predsednik odbora za večja mesta (1988); svetovalec in koordinator v uradu predsednika vlade (1990); osebni zastopnik predsednika vlade pri usklajeni ponovni oceni sodelovanja med nordijskimi državami pred pristopom Švedske k Evropskemu gospodarskemu prostoru in EU (1990); pogajalec in svetovalec za gospodarske, finančne in proračunske zadeve v sekretariatu skupine socialnih demokratov v švedskem parlamentu (Riksdag) (1992); generalni direktor na ministrstvu za zunanje zadeve (1994); član Evropskega računskega sodišča od 1. marca 1995 do 31. decembra 2001: pristojen za sektor „sodelovanje z državami v razvoju in državami, ki niso članice EU (splošni proračun Evropske unije)“; predsednik Evropskega računskega sodišča (1999–2001). Umrl 19. septembra 2016.

Več kot 18 let dela na ministrstvu za gospodarstvo in finance Združenega kraljestva, dve obdobji tudi v kabinetih – kot pomočnik osebnega sekretarja ministra za gospodarstvo in finance (1984–1986) in vodja kabineta državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo in finance Združenega kraljestva (1991–1993); vodja skupin za promet, davke in proračun ter davčno politiko na ministrstvu za gospodarstvo in finance Združenega kraljestva (1993–1999); direktor enote za učinek zakonodaje na vladnem uradu Združenega kraljestva (1999–2003); direktor oddelka za finančni sektor na ministrstvu za gospodarstvo in finance Združenega kraljestva (2003–2004); generalni direktor za strategijo in pokojnine na ministrstvu za delo in pokojnine (2004–2009); namestnik predsednika in neizvršni direktor sklada Maidstone and Tunbridge Wells NHS Trust (2008–2013); generalni direktor oddelka za nacionalne podnebne spremembe in podporo potrošnikom na ministrstvu za energetiko in podnebne spremembe Združenega kraljestva (2009–2011); generalni direktor oddelka za mednarodne podnebne spremembe in energetsko učinkovitost na ministrstvu za energetiko in podnebne spremembe Združenega kraljestva (2011–2013); v.d. državnega sekretarja na ministrstvu za energetiko in podnebne spremembe Združenega kraljestva (oktober 2012–januar 2013); član Evropskega računskega sodišča (januar 2014–januar 2020); sodeloval pri revizijah kohezijske politike EU (2014–2016) in trajnostne rabe naravnih virov (2016–2020); dekan senata I (Trajnostna raba naravnih virov) (2016–2018).

Vodja kmetijskega oddelka na ministrstvu za finance (1984); finančni in ekonomski svetovalec v uradu stalnega predstavnika Združenega kraljestva pri EU (1985); vodja skupine za EU na ministrstvu za finance; pomočnik direktorja, nato direktor Evropske investicijske banke v Luxembourgu (1990); namestnik stalnega predstavnika Združenega kraljestva pri EU (1995); predsednik odbora COREPER I med predsedovanjem Združenega kraljestva Svetu EU (1998); vodja sekretariata za evropske zadeve v generalnem sekretariatu vlade (1999-2000); gostujoči predavatelj na centru za mednarodne študije na London School of Economics in gostujoči strokovnjak na inštitutu za evropske študije univerze v Sussexu (2000); član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2013: pristojen za revidiranje kmetijskih politik: izjava o zanesljivosti, potrditev zaključnih računov in izvozna nadomestila; član skupine CEAD (koordinacija, vrednotenje, zanesljivost, razvoj); član, pristojen za revizijsko skupino I „kmetijske politike” (2004); član skupine II „strukturne politike, transport, raziskave in energetika“ (2006); dekan (2008); dekan senata CEAD „koordinacija, vrednotenje, zanesljivost in razvoj“, pristojen za kakovost revizije in revizijsko podporo; član upravnega odbora (2010); član senata III „zunanji ukrepi“ (2012). Umrl 3. septembra 2016.

Vodja kabineta finančnega ministra (1980–1981); podsekretar, pristojen za naftno področje na ministrstvu za energetiko (1981–1984); delal v glavnem sekretariatu kabineta vlade (1985–1985); podsekretar, nato namestnik sekretarja na ministrstvu za izobraževanje in znanost, pristojen za zaposlovanje, usposabljanje in plače učiteljev; član Evropskega računskega sodišča od 1. januarja 1993 do 31. decembra 2001: pristojen za „socialni sektor, gospodarske politike, center v Berlinu, fundacijo v Dublinu, okolje, kohezijski sklad (okoljski vidik)”; pristojen za oddelek, odgovoren za pripravo izjave o zanesljivosti (DAS); dekan skupine, pristojne za DAS (1995).

Napoten v diplomatsko službo kot ekonomski in finančni svetovalec stalnega predstavnika ZK pri Evropskih skupnostih v Bruslju (1974); sekretar na finančnem ministrstvu, pristojen za javni in parlamentarni pregled porabe (1978); pristojen za prekomorsko pomoč in trgovinske zadeve, vprašanja izvoznih kreditov in mednarodnega dolga v oddelku za prekomorske zadeve na ministrstvu za finance (1982); član Evropskega računskega sodišča od 18. oktobra 1983 do 31. decembra 1992; pristojen za porabo na področju kmetijstva (1983); član inštituta za javne finance in računovodstvo (Institute of Public Finance and Accountancy), ustanovljenega z uredbo št. 6 z dne 23. septembra 1988.

predsednik odbora davčne uprave (1973); član Evropskega računskega sodišča od 18. oktobra 1977 do 17. oktobra 1983. Umrl 19. februarja 2007.