Glede na navedbe v novem poročilu Evropskega računskega sodišča (Sodišča) uporaba črnega seznama za preprečevanje izplačila sredstev posameznikom, podjetjem in javnim organizacijam, ki so vpleteni v goljufije ali korupcijo, ni uspešna. Evropska Komisija je zaradi slabosti v ureditvah za opredelitev subjektov, ki jih je treba izključiti iz prijave za sredstva EU, na črni seznam uvrstila zelo malo imen. Poleg tega državam članicam kljub temu, da izvršujejo večino porabe EU, ni treba uvesti posebnih sistemov za uporabo črnih seznamov, imajo pa tudi različne pristope k zaščiti finančnih interesov EU. Zaradi tega mozaika ureditev je ogrožena splošna uspešnost črnih seznamov, zaščita proračuna EU v državah članicah EU pa je neenaka.
Uporaba črnega seznama ali izključitev je eno od ključnih orodij, ki jih za zaščito svojih financ uporabljajo vlade in mednarodne organizacije. Komisija od leta 2016 upravlja sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES), ki je edini sistem za izključitev na ravni EU. Z njim naj bi se osebe, odgovorne za odobritev porabe, ki jo Komisija upravlja neposredno ali prek partnerjev, opozarjale na tvegane nasprotne stranke. Sistem EDES se ne uporablja na področjih, kot sta kmetijstvo in kohezija, ki ju skupaj upravljajo Komisija in države članice in pomenijo večji del porabe EU.
„Črni seznam lahko prispeva k temu, da sredstva EU ne pridejo v napačne roke, vendar se ne uporablja uspešno: obstaja mozaik različnih pristopov k izključitvi na ravni EU in držav članic,“ je povedala članica Evropskega računskega sodišča Helga Berger, ki je odgovorna za revizijo. „Po drugi strani EU pri urejanju črnega seznama ustrezni podatki bodisi niso na voljo bodisi jih ne uporablja, to pa ogroža njegovo koristnost in odvračilni učinek. Sistem je koristen samo toliko kot informacije, ki se vanj vnašajo,“ je še dodala.