Evropska komisija si želi odpraviti dolgotrajne razlike na področju raziskav in inovacij v EU ter spodbuditi odličnosti v državah, ki pri tem zaostajajo, zato izvaja posebne ukrepe (t. i. ukrepe za povečevanje udeležbe), da bi slednjim omogočila boljši dostop do ključnih sredstev EU. Vendar Evropsko računsko sodišče v svojem danes objavljenem poročilu ugotavlja, da je dejanski premik v veliki meri odvisen od nacionalnih vlad, ki bi morale za okrepitev naložb in reform področje raziskav in inovacij obravnavati kot prioriteto. Z ukrepi za povečevanje udeležbe se lahko napredek v teh državah sicer spodbudi, vendar ukrepi sami niso dovolj močni, da bi prinesli spremembe, ki so potrebne v nacionalnih ekosistemih raziskav in inovacij.
Udeležba v večletnih programih EU za raziskave in inovacije temelji na odličnosti, kar pomeni, da se izberejo le najboljši predlogi. Zato se raziskovalci in inovatorji iz manj uspešnih držav – tj. tistih z manj razvitimi ekosistemi raziskav in inovacij – srečujejo s težavami pri konkuriranju s strokovnjaki iz držav, ki so pri tem uspešnejše, in redkeje pridobijo mesta v zadevnih programih, kar omejuje potencial njihovih držav za zmanjševanje pomanjkljivosti na področju raziskav in inovacij. EU je ta začarani krog obravnavala z uvedbo ukrepov za povečevanje udeležbe v programu financiranja Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020. Ti so bili namenjeni 13 državam, ki so se EU pridružile od leta 2004, ter Luksemburgu in Portugalski.
„Da bi izkoristili potencial EU in zmanjšali razlike med vodilnimi na področju inovacij in tistimi, ki so manj uspešni, bi morali imeti raziskovalci iz vse EU možnost izkoristiti njene programe financiranja,“ je dejala Ivana Maletić, članica Evropskega računskega sodišča, pristojna za poročilo. „Komisija pomaga državam, ki dosegajo slabše rezultate, vendar njena podpora ni čudežno zdravilo in lahko deluje le kot spodbuda. Za prekinitev začaranega kroga morajo države članice v celoti izpolniti svojo vlogo.“