Glede na navedbe v poročilu Evropskega računskega sodišča (Sodišča) je bil napredek EU pri uresničevanju cilja, da bi se trgi z električno energijo povezali ter tako državljanom in podjetjem zagotovil dostop do poceni električne energije, kljub ambicioznim napovedim in nekaterim prizadevanjem počasen. Pri povezovanju nacionalnih energetskih trgov je prišlo do vse več zamud, razlog zanje pa so bile slabosti v upravljanju EU in kompleksen sistem regulativnih orodij za omogočanje čezmejnega trgovanja, kar je oviralo izvajanje tržnih pravil. Poleg tega se s spremljanjem trga, ki sta ga izvajala Evropska komisija in agencija EU za energijo (ACER), razmere niso dovolj izboljšale. Ker z nadzornimi ukrepi za omejitev zlorab in manipulacij ni bilo storjeno dovolj, je bilo glavno breme tveganja na trgu električne energije v EU preneseno na končne odjemalce.
Leta 1996 je EU začela izvajati kompleksen projekt, da bi v celoti povezala nacionalne trge električne energije. Cilj je bil odjemalcem zagotoviti najcenejše možne cene električne energije in povečati zanesljivost oskrbe z energijo v EU. Vendar skoraj deset let po načrtovanem zaključku projekta leta 2014 na trgu v praksi še vedno velja 27 nacionalnih regulativnih okvirov. Kot se je pokazalo v sedanji energetski krizi, se veleprodajne cene med državami članicami močno razlikujejo, maloprodajne pa so še vedno močno odvisne od nacionalnih davčnih stopenj in omrežnin ter ne od konkurence.
„Ambicije EU so sicer hvalevredne in potrebne, vendar bi lahko bili trgi električne energije v Evropi veliko bolj povezani,“ je povedal Mihails Kozlovs, član Sodišča, ki je vodil revizijo. „Zaradi sedanje krize cen energije in življenjskih stroškov, s katero se srečujejo državljani EU, je še toliko bolj nujno, da EU dokonča oblikovanje svojega notranjega trga z električno energijo.“