EU je hitro prilagodila pravila, da bi državam članicam omogočila prožnejšo uporabo skladov kohezijske politike pri odzivanju na pandemijo COVID-19. Zagotovila je tudi znatna nova sredstva za financiranje dodatnih naložb, vendar se je zaradi tega povečal tudi pritisk, da bi bilo sredstva EU treba porabiti hitro in kakovostno, je zapisalo Evropsko računsko sodišče v svojem novem poročilu. Če bi se kohezijska politika vedno znova uporabljala za reševanje kriz, bi lahko prišlo do oddaljitve od njenega glavnega strateškega cilja, tj. zmanjšanje razlik v razvoju med regijami, ugotavljajo revizorji.
EU je od začetka leta 2020 sprejela vrsto ukrepov za spopadanje z izzivi zaradi pandemije COVID-19. Eno od področij je bila kohezijska politika, pri kateri so bila s hitrim tristopenjskim odzivom spremenjena pravila za programsko obdobje 2014–2020. EU je v manj kot dveh mesecih po izbruhu pandemije v Evropi sprejela zakonodajne ukrepe za mobilizacijo neporabljenih sredstev prek naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII) in naložbene pobude v odziv na koronavirus plus (CRII+). V manj kot enem letu je sprejela pobudo za pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), ki naj bi služila kot kratko- in srednjeročni instrument za ukrepe, namenjene odpravi posledic krize in okrevanju.
„Zaradi odziva EU je bila uporaba kohezijskih sredstev za pomoč državam članicam pri soočanju z gospodarskimi težavami, povezanimi s COVID-19, enostavnejša, čeprav bi se lahko nekateri obstoječi problemi posledično poslabšali,“ je dejala Iliana Ivanova, članica Evropskega računskega sodišča, ki je vodila revizijo. „V vsakem primeru moramo zelo natančno oceniti, ali je kohezijska politika EU pravo proračunsko orodje za odzivanje na krize.“