Evropski parlament in Svet vsako leto sprejmeta letni proračun EU, ki je del dolgoročnejšega proračuna, dogovorjenega za obdobje sedmih let (imenovanega večletni finančni okvir). Sedanji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 znaša več kot 1 200 milijard EUR, kar je manj kot 2 % javne porabe držav članic EU.
Poleg standardnega dolgoročnega proračuna EU se plačila izvršujejo tudi iz mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), ki je izreden in začasen finančni instrument (v okviru NextGenerationEU), vzpostavljen za spodbujanje okrevanja in reform po pandemiji. Državam članicam je v obdobju 2021–2026 na voljo skoraj 600 milijard EUR finančne podpore.
V okviru sedanjega večletnega finančnega okvira se največji delež proračuna EU (približno 45 %) financira z zneski, ki jih države članice prispevajo sorazmerno s svojim bruto nacionalnim dohodkom. Drugi viri vključujejo prispevek na podlagi davka na dodano vrednost (približno 10 %), carinske dajatve (približno 10 %) in prispevek na podlagi odpadne plastične embalaže (približno 3 %). Znaten delež prihodkov EU (približno 18 %) zagotavljajo tudi zneski posojil, najetih za financiranje podpore državam članicam v okviru instrumenta NextGenerationEU.
Sredstva EU se izplačajo upravičencem bodisi z enkratnimi plačili / letnimi obroki bodisi z nizom plačil v večletnih shemah porabe. Največji deleži proračuna večletnega finančnega okvira EU se trenutno porabijo za naslednja področja:
- Naravni viri in okolje (približno 34 %): področje zajema podnebne ukrepe in skupno kmetijsko politiko EU,
- Kohezija, odpornost in vrednote (približno 30 %): področje vključuje naložbe v regionalno rast in promet,
- Enotni trg, inovacije in digitalno (približno 14 %): področje vključuje podporo za raziskave in razvoj v različnih sektorjih in za program Obzorje Evropa,
- Sosedstvo in svet (približno 10 %): področje se imenuje tudi Globalna Evropa in vključuje predvsem zunanje delovanje EU in mednarodno razvojno sodelovanje.
Sodišče vsako leto revidira zaključni račun EU ter z njim povezane prihodke in odhodke. Sodišče pri tem oceni:
- ali je zaključni račun zanesljiv,
- ali so bili prihodki EU prejeti ter
- ali so bila plačila izvršena v skladu s pravili.
Za vsako področje pripravi ločeno mnenje: brez pridržka, s pridržkom ali negativno. Povedati je treba, da za odhodke pripravi dve ločeni mnenji: eno za standardni proračun EU, drugo pa za mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je začasen instrument in glavni steber svežnja EU za okrevanje po pandemiji, imenovanega NextGenerationEU.
Preverjanja, ki jih Sodišče pri tem opravi, so osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo mora dati Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Mnenje brez pridržka pomeni, da so podatki v zaključnem računu resničen in pošten prikaz stanja ter da so bila upoštevana pravila računovodskega poročanja in finančnega poslovodenja. Transakcije, povezane z zaključnim računom, so v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne.
Mnenje s pridržkom pomeni, da revizorji sicer ne morejo dati mnenja brez pridržka, vendar so ugotovljeni problemi omejeni na nekatera področja.
Negativno mnenje pomeni, da so problemi zelo razširjeni.
Podatek, izražen kot odstotni delež, je ocena (ki jo izračuna Sodišče) deleža sredstev, ki ne bi smela biti izplačana iz proračuna EU, ker niso bila porabljena v skladu s pravili EU ali specifičnimi pravili držav članic.
Med značilne napake spadajo plačila neupravičenim upravičencem ali za neupravičene projekte ali za naročilo storitev ali blaga ali naložbe, pri katerih niso bila pravilno upoštevana pravila javnega naročanja.
V revizijski terminologiji to pomeni stopnjo, nad katero za napake šteje, da imajo bistven vpliv. Pomembna stopnja napake je stopnja napake, za katero je verjetno, da bo vplivala na to, kako predvideni uporabniki revizijskega poročila sprejemajo odločitve. Tako Sodišče kot Komisija uporabljata 2-odstotni prag pomembnosti.
Ne, saj med napako in potrato obstaja pomembna razlika.
Sodišče pri preizkušanju porabe proračuna EU preverja, ali so bila sredstva EU porabljena v skladu s pravili, ali so bili zaračunani stroški pravilno izračunani in ali so bili od začetka izpolnjeni pogoji za upravičenost. Če vsaj ena od teh zahtev ni izpolnjena, je to po mnenju Sodišča napaka. To odraža ocenjena stopnja napake, ki jo uporablja Sodišče.
Te napake so sicer v plačilih za projekte ali upravičence, ki niso izpolnili pogojev za upravičenost (na primer napake v zvezi s postopkom za oddajo javnega naročila), vendar ti projekti ali upravičenci še vedno lahko zagotovijo načrtovane koristi in zato sredstev ni mogoče šteti za potratno porabljene.
Seveda pa so lahko odhodki zakoniti in pravilni, a kljub temu potratno porabljeni. Tak primer, o katerem je v preteklosti poročalo Sodišče, je bila gradnja pristaniške infrastrukture, pri kateri se niso ustrezno upoštevale prihodnje količine tovora.
V večini primerov Sodišče ne odkrije znakov goljufije. Goljufija je po opredelitvi namerno zavajanje zaradi pridobivanja koristi. Čeprav je pri standardnih revizijskih postopkih težko ugotoviti goljufijo, Sodišče pri preizkušanju vsako leto odkrije več primerov domnevne goljufije.
Sodišče kljub temu, da ni pooblaščeno za preiskovanje primerov domnevnih goljufij, ki škodijo finančnim interesom EU, pomaga v boju proti goljufijam, ki škodijo proračunu EU, in sicer tako, da primere domnevnih goljufij prijavi Uradu Evropske unije za boj proti goljufijam (OLAF) in/ali Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT).
Naloga Sodišča je pripraviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa EU ter zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sodišče preuči proračun EU in to, kako ga Evropska komisija skupaj z državami članicami upravlja. Revizija Sodišča zato ni zasnovana tako, da bi ugotovila stopnjo napake za vsako posamezno državo članico, saj bi bili za to potrebni znatni dodatni viri. Podrobne informacije za posamezne države članice mora v letnih poročilih o dejavnostih zagotoviti Komisija kot institucija, odgovorna za upravljanje proračuna EU.
Vendar pa Sodišče nekatere države članice, upravičence in regije v svojem letnem poročilu kljub temu posamezno navede, a le kot ponazoritev. V zvezi s preizkušanjem transakcij na področjih porabe Kohezija in Naravni viri ter v zvezi z odhodki mehanizma za okrevanje in odpornost navede tudi več geografskih vidikov. Ti primeri ponazarjajo število revidiranih transakcij za vsako državo članico in število transakcij, ki vsebujejo količinsko opredeljene napake. Vendar pa se to ne sme razumeti kot stopnja napake za zadevno državo članico.
